Reorganizacija visokega šolstva
V visokem šolstvu v Sloveniji obstaja precejšen delež t. i. fiktivnih študentov. Tudi sam sem študent in razmere poznam iz prve roke. Velik problem je tudi v "študentih", ki se vpišejo na fakulteto le zaradi tega, ker je to v današnjih dneh nekakšen trend. Menim, da sta omenjena dva pojava velik družbeni in finančni problem, ki pa bi se ga dalo zelo preprosto odpraviti.
REŠITEV: vsak, ki se odloči za študij, mu država plača študij, v primeru pa, da le-tega ne dokonča, ali pa ne opravi v predvidenih rokih, mora za nedokončne ali zaostale letnike povrniti državi znesek, ki je bil zanj namenjen. S tem se pravica do šolanja ohrani za vse študente in hkrati sankcionira neresen odnos do študija.
POSLEDICE:
- Dijaki, ki se vpisujejo na fakulteto bi o svoji odločitvi za študij temeljiteje razmislili. Posledično bi bilo manj neresnih študentov na fakultetah (le-ti bi si izobrazbo poiskali že prej, na srednjih, poklicnih šolah).
- Večjo pozornost bi tako namenjali študentom željnih znanja (več denarja za kvalitetne profesorje, več denarja za mlade raziskovalce itd.). Študij bi na ta način postal kvalitetnejši.
- Študentov bi bilo tako manj, s tem pa tudi število profesorjev, ki jih potrebujemo za normalno delovanje visokošolskih programov.
- Manj fiktivnih študentov, ki se vpišejo le zaradi statusa, da lahko potem delajo preko študentskih servisov, pri tem pa koristijo prav vse študentske ugodnosti, država pa jim pri tem še plačuje šolanje na fakulteti, pa čeprav dejansko sploh ne študirajo.