Upokojenci in trg dela
Pogost je očitek, da upokojenci, ki delajo po upokojitvi in podaljševanje delovne dobe »odžira« delo drugim dela zmožnim, zlasti mladim. Svoboda podjetniške pobude moramo razumeti širše, ne samo na strani delodajalca. Tudi delojemalec je svoboden v svoji gospodarski pobudi, kaj in kje želi delati. V bistvu bi moral imeti pravico do trga dela vsak, ki se čuti za to sposobnega in kvalificiranega in mu to priznava delodajalec, ki nosi odgovornost za uspešnost poslovanja, kot ga zahtevata trg, standardi, gospodarski in delovni pravni red.
S tega, širšega vidika svobodne gospodarske pobude dajem predlog o možnosti (ponovnega) vstopanja upokojencev na trg dela.
- Upokojenci se lahko zaposlijo po delovni pogodbi ali opravljajo dejavnost kot samostojni podjetniki po predpisih, ki veljajo za s.p., morda v prilagojeni obliki.
- Obseg in trajanje razmerja ter plačilo je zadeva pogodbenih strank.
- Upokojenec prejema pokojnino in obdrži vse ostale pravice iz tega statusa.
- Delodajalec plačilo nakazuje SPIZ-u, ki obračuna dohodnino in spodaj naštete odtegljaje in jo izplača skupaj s pokojnino. Če (mesečni) prejemek presega 200,00 €, se do maksimalnega zneska 100,00 €, odvede enak delež v vsako blagajno kot sledi: pokojninsko in zdravstveno blagajno, državni štipendijski sklad in sklad za brezposelne osebe.
- Prejemki upokojenca se vštevajo v dohodnino, zmanjšani za prispevke.
- Vse druge oblike zaposlovanja upokojencev bi šteli za delo na črno in bi moralo biti ustrezno sankcionirano.
Delodajalec razen plačila dela drugih stroškov nima in tudi nima interesa, da bi izplačilo prikrival. Ker upokojenec že prejema pokojnino, bi bil z vidika prekinitve dela manj ranljiv, od svojega bi prispeval v zg. omenjene blagajne in proračun, če bi moral plačati dohodnino. Morda bi tako obliko zaposlovanja upokojencev omejili le v sodstvu, državni upravi in javnih službah, zasebni sektor pa bi bil odprt.