Izboljšati likvidnost zdravstvene blagajne - ukinitev grosistov!

Odziv Ministrstva za zdravje

V skladu s predpisi, ki urejajo financiranje zdravil in medicinskih pripomočkov iz javnih sredstev, se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja financira le zdravila in živila za posebne zdravstvene namene, ki so razvrščena na pozitivno ali na vmesno listo (v ustreznem deležu njihove končne cene, glede na razvrstitev). Ravno tako so iz obveznega zdravstvenega zavarovanja financirani le določeni medicinski pripomočki.

Poleg zdravil in živil za posebne zdravstvene namene, ki so razvrščeni na listo, ter določenih medicinskih pripomočkov, lekarne lahko vršijo preskrbo tudi z zdravili ter drugimi izdelki, ki se financirajo iz zasebnih sredstev. Med te druge izdelke se uvrščajo prehranska dopolnila, živila za posebne prehranske namene, živila za posebne zdravstvene namene, kozmetični in negovalni izdelki ter medicinski pripomočki, ki niso financirani iz javnih sredstev. Glede na dejstvo, da se je kupna moč prebivalstva zelo zmanjšala, bi bilo več kot dobrodošlo, da bi se znižale malo prodajne cene tako zdravil kot tudi drugih izdelkov, ne glede na to, ali so financirana iz javnih ali iz zasebnih sredstev. Glede na primerjavo cen zdravil, ki so financirana iz javnih sredstev, so cene teh zdravil v Republiki Sloveniji pod povprečjem v Evropski uniji.

Iz dopisa, ki ste nam ga posredovali v reševanje, ni razvidno, ali je prišlo do blokade prometa z zdravilom z dovoljenjem za promet v Republiki Sloveniji ali medicinskega pripomočka ali kakega drugega izdelka.

Sedaj veljavni predpisi ne posegajo v poslovne odnose med lekarnami in veletrgovci. Oviranje konkurence zagotovo ne koristi končnim uporabnikom, ki zaradi tega kupujejo te končne izdelke po bistveno višjih cenah, kot bi jih lahko, če bi zagotovili pošteno in neovirano konkurenco. Lastniške povezave med lekarnami, proizvajalci zdravil in veletrgovci pomenijo oviro konkurence, zato smo v predlog novega Zakona o lekarniški dejavnosti vključili nekaj določil, s katerimi se bodo vzpostavili boljši pogoji konkurence.

V predlogu novega Zakona o lekarniški dejavnosti je eden od pogojev, ki jih morata izpolnjevati vodja ter direktor lekarne, da nista v delovnem ali pogodbenem razmerju pri pravnih osebah, ki opravljajo dejavnost izdelovanja zdravil ali dejavnost prometa na debelo z zdravili oziroma nima lastniškega deleža oziroma lastništva z možnostjo vpliva pri proizvajalcu oziroma pri delodajalcu, ki je s temi osebami povezana družba v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe. V tem predlogu novega Zakona o lekarniški dejavnosti sta tudi določili, na podlagi katerih izvajalci lekarniške dejavnosti, neposredno ali posredno preko povezanih oseb (družbenikov, direktorjev, članov nadzornega sveta ali drugih oseb s posebnimi pooblastili), ne smejo ustanavljati, voditi ali nadzirati pravnih oseb ali preko kapitalskih naložb ali na drug način pridobiti ali imeti nadzor nad upravljanjem oziroma voditi pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost industrijske izdelave zdravil, medicinskih pripomočkov ter drugih izdelkov ali dejavnost prometa na debelo z zdravili, medicinskimi pripomočki ali drugimi izdelki, s katerimi lekarna preskrbuje paciente, oziroma pravnih oseb, ki so s temi osebami povezane osebe ter da izvajalec lekarniške dejavnosti ne sme biti imetnik dovoljenja za promet z zdravilom ali svoje blagovne znamke.

V predlogu novega Zakona o zdravilih, ki je v medresorski obravnavi je prav tako določeno, da proizvajalci zdravil lahko neposredno prodajajo zdravila veletrgovcem ter izvajalcem zdravstvene dejavnosti. Lekarne opravljajo lekarniško dejavnost, ki se uvršča v zdravstveno dejavnost, kar pomeni, da proizvajalci zdravi lahko prodajo zdravila tudi lekarnam.