Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

nacionalni interes v državnih podjetjih ,zlasti monopolnih

1988 OGLEDOV 1 KOMENTAR

Čeprav ne z lahkim srcem,vendar se strinjam z nekaterimi,da bi morala država prodat nekatera državna podjetja ali pa ukrepati drugače.Nacionalni interes ni bogatenje nekaterih posameznikov,temveč blaginja vseh Slovencev.Zakaj moramo vsi Slovenci plačevati za slabo upravljanje,trošenje banke,železnice,Adrie..težke milijone vsako leto.Ali ni tudi to vzrok velikega finančnega primanjkljaja?Predlagam vladi ,da pozitivna državna podjetja stimulira plačno glede na ostalo gospodarstvo ---pri tem ni mišljeno delitev dobičkov,velikih regresov,dividen -to odpade -ta denar naj gre v proračun za blaginjo slovencev.Imamo namreč monopolna podjetja ,ki imajo velike dobičke -energetika, ki pa ta naš denar potrošijo za svoje nadpovprečene dohodke,...in država -mi nimamo nič od tega.Po drugi strani pa imamo podjetja s stalno izgubo,ki stalno dobivajo državno pomoč in tudi imajo nadpovprečen osebne prejemke.Ta podjetja bi morala imeti nižje plače od povprečja v gospodarstvu ,nadzorniki pa si ne bi smeli izplačevat ničesar prekomernega,dokler si denarja ne zaslužijo s svojim delom.Nasploh državna monopolna podjetja ne bi smela imeti nadpovprečnih OD ,saj ne delujejo na tržišču,kajti država določi cene ,oni pa potem kasirajo od vseh Slovencev.A je to kak posel???Nagrada je že to ,da si zaposlen v državnem podjetju,kjer lahko v miru dočakaš penzijo ,brez kakih stresov.Tudi storilnost je dost manjša od podjetij,ki morajo delovati tržno.Kako se slabo dela v državnih podjetjih vidimo na primeru NLB,kako pa mastno služijo ,skubejo državna podjetja vse Slovence vidimo pri plinu.Za elektriko je še premal konkurence.Predlagam vladi, naj čimprej sprejme ukrepe ,da se neha podpirati državna podjetja,ki ne delajo v smislu NACIONALNEGA INTERESA-se pavi pošteno delat za BLAGINJO VSEH SLOVENCEV in ne samo za peščico nadzornikov in njihovih somišljenikov.Nacionalni interes ni imet zakreditirano državo,podjetja,ki nam kradejo ,ampak splošna blaginaj vseh !!Vzrok za tak način dela pa ni v pomanjkanju nestrokovnosti,ampak v pomanjkanju zavednosti biti pošten Slovenec,v moralnih vrednotah ,....Če ne bi bilo tako ,potem se državni zbor ne bi ukvarjal z ponarejenimi dipolomami,izpiti,ker do tega ne bi prišlo,ampak bi se ukvarjali s strateškimi nalogami za državo in vseh nas ,tako pa enkrat poslušamo bedarijo o psih,pa o nalogah,pa o podpisih,..nič pa o strategiji razvoja Slovenije,ukrepih (ne moremo ,ker je takoj prepir).Ali ti ljudje branijo nacionalni interes al samo svojega??in škodijo vsem malim Slovencem,ki čakamo na boljše čase.Končujem,saj se zgodba lahko še kar nadaljuje.....

11 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR J jankomat 15 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


20. 2. 2013

Odziv Ministrstva za finance

Vlada RS se zaveda, da je potrebno nujno sprejeti odločne strukturne ukrepe ter izboljšati upravljanje z državnim premoženjem ter na ta način prispevati k maksimiranju njegove vrednosti, zato je sprejela Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH), ki je stopil v veljavo 28. 12. 2012. Bodoča ureditev upravljanja državnega premoženja bo pripomogla k transparentnejšemu in učinkovitejšemu upravljanju kapitalskih naložb na enem mestu, država pa se bo na ta način lažje umaknila iz gospodarstva in odprodala določene državne deleže.

Eden izmed glavnih ciljev ZSDH je povečati vrednost državnih naložb z aktivnim upravljanjem in dosledno vzpostavitvijo sistema korporativnega upravljanja, temelječega na jasno postavljenih aktih upravljanja, kot jih določa zakon. To je moč doseči s koncentracijo vseh naložb države pri enem upravljavcu – Slovenskem državnem holdingu (SDH). Premoženje države je trenutno v lasti več pravnih oseb, ki zasledujejo različne poslovne cilje. Premoženje velikokrat ni upravljano optimalno, zato izkupiček (donosnost) za lastnika ni maksimalen, temveč je podrejen različnim ciljem, ki jih te družbe zasledujejo. Predlagani zakon torej stremi k poenostavitvi strukture upravljanja, jasnejši opredelitvi namena in meril upravljanja državnih naložb ter oblikovanju enotne premoženjske rezerve države. Predvideva se, da bo holding v polni meri zaživel v praksi, v obdobju pol leta od začetka veljavnosti zakona.

Državljan tudi predlaga, da bi morala podjetja, pozitivna državna podjetja stimulira plačno glede na ostalo gospodarstvo, podjetja, ki imajo izgubo pa bi morala imeti nižje plače od povprečja v gospodarstvu, nadzorniki pa si nebi smeli izplačevati ničesar prekomernega, dokler si denarja ne prislužijo s svojim delom.

Pojasnjujemo, da Vlada RS sicer nima zakonskih pooblastil za sprejemanje ukrepov s tega področja, lahko pa sprejme priporočila in pozove uprave in nadzorne svete oziroma upravne odbore gospodarskih družb, da ravnajo v skladu s priporočili. Priporočila vlade ne predstavljajo neposredno pravno zavezujočega akta, zaradi neupoštevanja katerega je mogoče kršitelja sankcionirati.

Vlada RS je tako je na 92. redni seji dne 22. 7. 2010 sprejela priporočila v zvezi z omejitvijo plač in osebnih prejemkov zaposlenih v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, ki opravljajo gospodarske javne službe. Priporočila so veljala za javna podjetja in gospodarske družbe, ki so v neposredni večinski lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti in za njihove odvisne družbe.

S priporočili je vlada javnim podjetjem in gospodarskim družbam v neposredni ali posredni večinski državni ali občinski lasti priporočala, da zaradi gospodarske krize uveljavijo naslednje varčevalne ukrepe:

  • višina plač za leti 2011 in 2012 se obdrži na ravni meseca julija 2010,
  • sredstva, namenjena za izplačilo poslovne uspešnosti v letih 2011 in 2012 se namenijo za razvojne investicije,
  • regres za letni dopust za leti 2011 in 2012 se zaposlenim izplača v višini minimalne plače,
  • stroški dela se v letu 2011 z optimizacijo delovnih in poslovnih procesov znižajo za 5 odstotkov glede na stroške dela v letu 2010. V letu 2012 se ohranijo nominalno v enaki višini kot v letu 2011.

Uprave in nadzorne svete oziroma upravne odbore gospodarskih družb je vlada pozvala, da ravnajo v skladu s priporočili in v zvezi s tem izvedejo ustrezne ukrepe do 31. 12. 2010.

Glede na to, da se gospodarske razmere še vedno niso izboljšale, bi bilo smiselno dano priporočilo podaljšati oziroma pripraviti podobno novo.

Priloge:

Komentarji