15. 2. 2013
Odziv Ministrstva za finance
Veljavna zakonodaja s področja obdavčitve posedovanja nepremičnin v Sloveniji zajema davek od premoženja fizičnih oseb ter davek na nepremično premoženje večje vrednosti. V veljavnem pravnem sistemu obstaja še nekaj dajatev, ki imajo po namenu vlogo davka na nepremičnine oziroma dopolnjujejo obstoječ davčni sistem. To sta nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ter pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest.
Z davkom od premoženja se v Republiki Sloveniji obdavčuje nepremično premoženja fizičnih oseb. Davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže ter prostore za počitek oziroma rekreacijo. Davek plačujejo lastniki oziroma uporabniki premoženja ne glede na to ali ga uporabljajo sami ali ga dajejo v najem. Osnova za davek od premoženja je vrednost stavbe oziroma prostora za počitek in rekreacijo. Vrednost je določena na podlagi meril upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve in na način, ki ga določi občina. Sistem davka od premoženja daje davčnemu zavezancu znatno olajšavo in sicer znižanje davčne osnove, ki ustreza vrednosti 160 m² stanovanjske površine, ugotovljene na podlagi izračuna davčne osnove, ob izpolnjenem pogoju, da lastnik ali njegovi družinski člani v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bivajo v stanovanjskih prostorih. Znižanje ne velja za prostore za počitek oziroma rekreacijo. Davek od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, se ne plačuje od kmetijskih gospodarskih poslopij, od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti, od stanovanjskih stavb zavezancev davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, od stavb, ki so razglašene za kulturni oziroma zgodovinski spomenik ter od stavb, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo uporabljati. Začasno (za 10 let) so oproščeni plačila davka od premoženja tudi prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž ter lastniki popravljenih in obnovljenih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž, če se je zaradi popravila ali obnove vrednost teh stavb povečala za več kot 50 %. Oprostitev davka ne velja za prostore za počitek oziroma rekreacijo, pa tudi ne za poslovne prostore, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe. Zakon pozna tudi posebno olajšavo za velike družine in sicer se davčnemu zavezancu z več kot 3 družinskimi člani, ki živijo z njim v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju, odmerjeni davek zniža za 10 % za četrtega in vsakega nadaljnjega družinskega člana. Davčne stopnje so progresivne in sicer različno glede na namen uporabe. Za stanovanjske stavbe je predpisana davčna stopnja v višini od 0,10 % do 1 %, odvisno od njihove vrednosti, za prostore za počitek in rekreacijo se ta stopnja giblje od 0,20 % do 1,50 %, medtem ko je za poslovne prostore davčna stopnja določena od 0,15 % do 1,25 %. Za poslovne prostore, ki se ne uporabljajo za opravljanje dejavnosti in niso dani v najem, se davčna stopnja poveča za 50 %.
Z davkom na nepremično premoženje večje vrednosti se je dodatno obdavčilo nepremično premoženje večje vrednosti, ki je v lasti istega lastnika in ni v poslovni funkciji. Zakonska meja za določitev premoženja večje vrednosti določa nepremičnine v lasti enega lastnika, katerih skupna vrednost znaša najmanj 500.000 evrov. Davek se uvaja kot začasen ukrep, zato se odmeri do vključno leta 2014. Za določitev vrednosti nepremičnine se upošteva posplošena tržna vrednost iz registra nepremičnin. Iz obdavčitve so generalno izvzete vse poslovne in industrijske nepremičnine ter nepremičnine, ki služijo javni rabi. Davčna stopnja je odvisna od skupne vrednosti nepremičnega premoženja posameznega lastnika in je progresivna. Nadomestilo za uporabo stavbnih se plačuje za stavbna zemljišča na območju mest in naselij mestnega značaja, na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev, na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. Območja, za katera se plačuje nadomestilo in višino nadomestila določi občina. Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorsko izvedbenem načrtu določen za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča pa se plačuje od stanovanjske površine oziroma poslovne površine stavbe. Nadomestila se ne plačuje za zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe ljudske obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. Nadomestila je na lastno zahtevo za dobo 5 let oproščen občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Oprostitev ali delna oprostitev se nanaša tudi na občane z nižjimi dohodki ali občane, ki so organizirano vlagali družbena sredstva v izgradnjo komunalnih objektov in naprav, če je tako predpisala občina. Zavezanec za plačila nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice).
Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest je direkten namenski prihodek proračuna lokalnih skupnosti, namenjen kritju stroškov vzdrževanja gozdnih cest kot dela občinske cestne infrastrukture. Plačujejo jo lastniki gozdov na območjih, ki so po podatkih zavoda za gozdove odprta z gozdnimi cestami. Zavezanci so fizične in pravne osebe, ki so kot lastniki vpisani v zemljiškem katastru, torej formalni imetniki razpolagalne pravice na zemljišču. Osnova za odmero pristojbine je katastrski dohodek zemljišč, stopnja pa znaša 9,4 % osnove, razen za Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, za katerega je stopnja višja in sicer 12,8 %, odmerja pa se ravno tako od katastrskega dohodka.
Danes se torej stanovanjske nepremičnine, v katerih biva lastnik, za namene različnih dajatev obravnavajo različno. Za namene davka od premoženja se iz obdavčitve izvzemajo, za namene nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč pa se v celoti obdavčujejo, ne glede na namen uporabe stanovanja in ne glede na to, ali je stanovanje zasedeno. Nova davčna zakonodaja, ki je še v pripravi, je usmerjena v bolj poenoteno in pravičnejšo ureditev obdavčitve nepremičnin ter sledi konceptu protikriznega davka, saj hoče načeloma obdavčiti vse nepremičnine glede na njihovo vrednost. Eden poglavitnih razlogov za uvedbo davka na nepremičnine je tudi poenotenje sistema obdavčitve nepremičnin z obdavčitvijo vseh nepremičnin, ne glede na rabo in vrsto lastništva. Med predlogi je več rešitev, tudi rešitev, da se uvede nižja davčna stopnja za nepremičnine, v katerih lastnik stalno prebiva ali jo na podlagi pogodbe, ki je evidentirana v evidenci trga nepremičnin, daje v najem. Vaš predlog, ki se nanaša na nižjo obdavčitev nepremičnin, v katerih se stalno prebiva, tako že obstaja kot ena možnih rešitev, vendar dokončnih odločitev glede obdavčitve nepremičnin še ni, zato vam tudi konkretnejšega odgovora na vašo pobudo v tem trenutku ne moremo dati.
Nemudoma je treba obdavčiti RKC in podobne veleposestnike.
Se popolonoma strinjam. Nepremičnino v kateri bivaš je potrebno izzvzeti iz plačila davka.
Ne smemo namreč pozabiti, da so, kot je nekdo zgoraj omenil, ljudje scali kri, da so si zgradili streho nad glavo. Saj konec koncev so plačevali davke že ob nakupu gradbenega materiala, v nasprotju s tistimi, ki so ga plačevali pri
plačilu počitnic (mogoče na Maldivih).
Davek na nepremičnine bi v celoti nadomestil sedanjo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga plačujemo tudi za nepremičnino, v kateri prebivamo.
Gre za delno kritje stroškov komunalne infrastrukture, in če se ta prispevek ukinja, potem je pravilno, da se davek plača tudi na nepremičnino, v kateri prebivamo.....seveda v bistveno manjšem obsegu, kot za nepremičnine, ki so neizkoriščene ali pa v najemu.
Če je problem, da bi ljudje prikrivali premoženje oziroma prijavili bivališče v vili, živeli pa drugje, pa naj bo tako, da je davka prosta samo tista nepremičnina, ki je najnižje ovrednotena.
No... saj je vse stvar debate. Ampak, če ste prav razumeli, se zavzemam za to, da bi bile nepremičnine, v katerih ljudje stalno bivajo, najnižje obdačene ali pa brez davka. Gre bolj za primerjavo z ostalimi nepremičninami, ki služijo drugim namenom.
Bojim se ene druge zadeve. Namreč, da (če bo enkrat zakon o obdavčenju premoženja sprejet) bodo naši vladalci našli eno celo vrsto nepremičnin, ki bodo izvzete - sem jih nekaj naštel že v predlogu - v oklepaju, spet pa bodo najbolj na udaru navadni državljani, ki so si s svojim delom in krediti ustvarili svoj dom. To me skrbi in zato sem podal tak predlog.
Zelo se strinjam s komentarji, da bi se prazne nepremičnine morale zelo visoko obdavčiti, ker bi tako speče lastnike prisilili, da jih dajo na trg in bi posledično cene nepremičnin padle.
Z obdavčitvijo nepremičnine ni nič narobe. Vsak naj plača in ljudje morajo spremeniti mišljenje, da je stara mamca, ki živi v hiši z 300m2m, upravičena do tega le zaradi tega, ker je prelila kri in solze zaradi hiše. Uredu, nerečem nič. Ja, če lahko zadevo vzdržuje, ni nič narobe. Narobe pa postane, ko zadeva preraste tisti mali penzijon. Vzdrževanje hiše je pač strošek in kdor jo ima, ve, da dela nikoli ne zmanjka. Če se zadeva zapušča, so stroški toliko večji, ta ista mamca pa živi življenje, ki ni dostojno za naše starše, sorodnike,znance. Edina stvar, ki take ljudi sili v lastništvo hiše so spomini. Torej sentimentalna vrednost. Če pa hišo proda, si lahko privošči zelo lepo življenje ali v domu ostarelih, kjer bo poskrbljeno tudi za njeno socializacijo ali v neki mali garsonjeri ,... Kar se tiče cerkvenih nepremičnin sem ravno tako za obdavčitev. Naj tudi cerkev plačuje davke,kot vsi ostali. S tem bi se pač tudi cerkev in država malo bolj ločila. Najbolj pa je potrebno obdavčiti prazne nepremičnine v lasti raznih bank, podjetij, nepremičninskih agencij,..., saj ravno oni najbolj forsirajo cene. Če se jih obdavči, bodo v trenutku cene padle. Tu je potrebno tudi dodati člen, ki bi zapovedoval, da mora vsak nov investitor imeti že prodano 80% stanovanj, da se ustavi nesmiselno zidanje. Jaz poznam vsaj 3 naselja, v svoji bližnji okolici, ki so zasedena 10%, vse ostalo je prazno. Okoli 500-800 stanovanj je praznih. Cene so nenormalno visoke, ampak ker lahko, cen nočejo spustiti. In to traja že 5 let.
Tudi v najemnine se je potrebno spustiti in obdavčiti oziroma urediti. Veliko ljudi živi ''na črno'' v stanovanjih. Veliko jih plačuje ''simbolično'', ceno. Na pogodbi 50€, v resnici pa denar na roko. Ampak ne 50, ampak 300 in več. Tu je še ogromno dela za urediti.
Drzava bo pustila stare, da umrejo ali da se ubijejo, ker jih ne briga za njih, ce nimajo denarja za preziveti. Kdor ima kaj vrednega, mu bodo to odvzeli, cene ga bodo pustili umreti.
Problem je obdavčitev glede na kvadraturo - hiše po vaseh so pač večje kot v mestih iz več razlogov. Pri nas je npr. ta, da so bili v naselju določeni najmanjši možni gabariti 9,5 x 13,5 m, hiša pa ni smela biti pritlična. Tako imamo na eni strani veliko hišo na podeželju, na drugi strani pa bomo morali zato plačevati še velik davek.
Potem imate velike stare vaške hiše, v katerih živi kakšna ostarela ženica ali par. Kako bodo ti ljudje plačali ta davek od pokojnine 300, 400 eur? naj hišo prodajo? Komu? V vaseh, iz katerih se mladi itak izseljujejo in kjer je že zdaj veliko praznih hiš? kam bomo dali ostarele, ki bodo zaradi tega davka primorani zapuščati domove? kje imamo majhna, varovana stanovanja za take ljudi?
In če bo obdavčitev glede na vrednost - ker so nepremičnine v mestih in na obali precenjene zaradi popolnoma defektnega nepremičninskega trga, bodo zdaj ljudje, ki so morali drago plačati nepremičnine v mestih, biti še dodatno kaznovani z visokim davkom?
Kakorkoli obrnete, se z obdavčitvijo domov, kjer državljani stalno prebivamo, naredijo velike krivice. Zato bi morali nepremičnine, kjer se stalno biva, obdavčiti pri visoki vrednosti, npr. nad 500.000 eur. Ostale pa vse brez izjeme (razen javnih ustanov). Tudi cerkvene.
PROTI OBDAVCITI NEPREMICNIN!!!!!
Z dodatnimi davki bodo ljudje se bolj revni, saj tisti, ki imajo vec nepremicnin jih itak oddajajo v najem in posledicno bodo morali najemalci placati se vec denarja.
To je nesprejemljivo.
Proti.
Nekdo ima lahko vilo, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče, v katero bi lahko dal 10 najemnikov, vendar, ker se vila šteje kot 1 hiša, nanjo ne bi plačal davka. Neumnost.
Proti. Vse nepremičnine naj bodo enako obdavčene. Kdor ima dve nepremičnini bo pač plačal 2x višji davek.
Davek na nepremičnine je po mojem mnjenju eden najbolj pravičnih načinov obdavčitev, saj upošteva dejansko premoženje. Z nižjo obdavčitvijo dela in uvedbo davka na nepremičnine bi se znatno zvišala konkurenčnost (obdavčitev dela je v Sloveniji je po nekaterih podatkih najvišja na svetu!). Z davkom na nepremičnine bi po drugi strani zbudili lastnike mrtvega premoženja, da se zbudijo (oddajo oz. prodajo nepremičnino).
Absurdni so primeri, ko se npr. upokojence prikazuje kot revne in lačne, ker imajo manj kot 500 EUR penzije, po drugi strani pa imajo v lasti nekaj 100.000 EUR vredno nepremičnino, ki je le delno izkoriščena. Veliko je tudi ljudi, ki so uradno brezposleni in revni, po drugi strani pa dobro služijo z oddajanjem nepremičnin na črno. Davek na nepremičnine bi aktiviral vso populacijo, tudi tiste, ki sedijo na mrtvem kapitalu in se jim sedaj ni treba nič prispevati za državo.
Prepričan sem, da je obdavčitev vseh nepremičnin dobra rešitev, sevada ob ustreznem znižanju nerazumno visoke obdavčitve dela. Obdavčene pa morajo biti vse nepremičnine brez izjeme. Neobdavčitev nepremičnine v kateri se stalno biva je podobno nerazumna kot bi bila npr. oprostitev plačila elektrike ali komunalnih storitev.
Višja davčna stopnja na prazne nepremičnine ima ravno to funkcijo, da vzpodbudi vse tiste, ki sedaj oddajajo nepremičnine na črno, da to po novem delajo legalno, s pogodbami, in od tega plačajo davek.
Kar se tiče "ubogih" upokojencev, pa se strinjam. Pri nas velja miselnost, da mora biti človeku omogočeno dosmrtno bivanje v nepremičnini, ki si jo je zgradil pred 40 leti.
In ko nekdo omeni, da ni smiselno, da 80-letna vdova sama živi v 350m2 hiši z 2000m2 parcele in 420 EUR pokojnine, je reakcija vedno "ne moreš pričakovati, da se bo izselila iz hiše, ki jo je zgradila z lastnimi rokami" ali kaj podobnega.
Mene pa zanima, zakaj si vsi prizadevate, da bi bile cerkvene nepremičnine neobdavčene, kjub temu, da ima verjetno cerkev v lasti največ nepremičnin? Celo Italijani, zagriženi kristjani, so obdavčili cerkveno premoženje (razen tistega, ki je vezan na izključno humanitaren del cerkve)
Seej pravi, da bi morali biti obdavčeni prav tisti objekti v oklepaju, kot pa nepremičnine v katerih se stalno prebiva . Cerkvene neremičnine spadajo v del tega oklepaja.