Predlagam, da se osebam, ki so bile obsojene za kakršnikoli zločin prepove vstop v politiko oziroma da se sedanji, ki so že bili obsojeni ali v zaporu, umaknejo iz politike.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo
Predlog se nanaša na uresničevanje volilne pravice in sodelovanje pri upravljanju javnih zadev. Volilna pravica državljanov je urejena v 43. členu Ustave Republike Slovenije, medtem ko 44. člen ureja sodelovanje prebivalcev pri upravljanju javnih zadev. Ker gre za človekovo pravico, se uresničuje neposredno na podlagi ustave, zakon lahko zgolj podrobneje uredi njeno uresničevanje. Začasna omejitev te pravice je na podlagi 16. člena ustave možna izključno v vojnem ali izrednem stanju. Tudi mednarodne pogodbe, ki jih je podpisala Republika Slovenija, državo zavezujejo k spoštovanju volilne pravice. Tako Protokol h Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS(13.6.1994) MP, št.7-41/1994 (RS 33/1994)) v 3. členu določa pravico do svobodnih volitev tako, da države zavezuje, da bodo izvedle v razumnih časovnih presledkih svobodne in tajne volitve, ki bodo zagotovile svobodno izražanje mnenja ljudstva pri izbiri zakonodajnih teles.
Volilna pravica vsebuje tako aktivni del (pravica, da volim) kot pasivni del (pravica, da sem izvoljen). Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti. Prva omejitev splošne (aktivne in pasivne) volilne pravice, ki jo določa Zakon o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, 109/06-UPB1, 54/07 Odl.US: U-I-7/07-22, Up-1054/07-24 in 49/08 Skl.US: U-I-272/07-12) je torej starost. Druga omejitev se nanaša na osebe, ki jim je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost ter niso sposobne razumeti pomena, namena in učinkov volitev. Sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ali podaljšanje roditeljske pravice čez polnoletnost posebej odloči o odvzemu pravice voliti in biti voljen. Nadaljnje omejitve pasivne volilne pravice pa določa zakonodaja predvsem v primerih nezdružljivosti, ki jih določajo Zakon o poslancih, Zakon o lokalni samoupravi, pa tudi Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. V tem primeru gre za preprečevanje interesnega konflikta. Zakonodaja pa določa tudi možnost predčasnega prenehanja mandata. Eden od razlogov je tudi pravnomočna obsodba. Tako kot poslancu Državnega zbora Republike Slovenije na podlagi 8. člena Zakona o poslancih preneha mandat tudi občinskemu funkcionarju (županu ali članu občinskega sveta) na podlagi 37. a člena Zakona o lokalni samoupravi, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev.
Vaš predlog bomo dodatno preučili ob pripravi sprememb volilne zakonodaje. Spremembo zakonodaje, katere posledica bi bila še večje omejevanje volilne pravice, je potrebno predhodno dobro pretehtati in pri tem tudi upoštevati načelo sorazmernosti in nujnosti, ki mora biti spoštovano v demokratični družbi. Hkrati je potrebno predloge sprememb obravnavati v okviru širše razprave, pri kateri je k sodelovanju potrebno pritegniti strokovno in tudi ostalo javnost. Potrebno pa se je tudi zavedati, da je za spremembe zakona, ki ureja volitve poslancev v državni zbor, potrebna dvotretjinska večina glasov poslancev v državnem zboru.
Jaz se pa ne morem strinjat da volimo predstavnike ki nam niso všeč. Mi nimamo prave izbire vse kar je je to da lahko izbiramo med enimi in drugimi legalnimi lopovi.
Tisti ki so pošteni sploh ne grejo v politiko ker je že tak na psu, če pa že pa ne dobijo dovolj medijske pozornosti. Tako ali tako pa ti v praksi voliš stranko, ona pa potem reče kdo je na njihovi prioritetni lestvici in s tega naslova pol rata 99% politikov. Že prekalkulirajo tako da nastavjo same tiste ki so jim blizu. Da ne govorimo o tem kako malo je pravzaprav svobodnih politikov. Vsi so pod strogim nadzorom želja vpliva stranke. Če se kaj narobe glasuje se tistega politika takoj napade. če ne neposredno z izključitvijo pa posredno z podtikanjem. Tako kot kroži po spletu sporočilo da naj bi granitne kocke in molotovke na Metelkovi podtaknili policisti. Sej čudim se ne glede na to da je g. Janša kot da bi bil napaden močno zatrjeval da pri protestih ne gre samo za desničarske ekstremiste ampak tudi levičarske. Koga briga s kere strani prihajajo ? Vzrok je stanje v državi, večina protestnikov je navadnih ljudi ki ni v nobenih združenjih,. Gorenak pa skoz išče težavo v posledici ne vzroku. Tud Jankovič in ostali v slovenski politiki niso nč bolši. Tud sindikati niso nevem kaj predani. Država je hotla spomlad podpisat sporazum z sindikati da tisti ki imajo več plače bi se jim utrgalo več, tisti ki manj pa manj da se bi s tem zmanjšala masa plač..sindikati so se pa pol zmenil da bodo rajš enakomerno odtrgal vsem. Čeprav vlada ni nč kej bolš po manj kod enem letu bi spet trgali maso plač. A bi lahko že začel s temi lopovi g. Janša? Obljubil si da če bo slaba banka potrjena da se bo vse te lopove prijel in dobil nazaj dnar.
Aja pa ne zdej prodajat banke ker marca 2014 bo tako ali tako EU dokapitalizirala in nadzorovala banko. Ti sam eno leto zdrž brez prodaje. Če ne pa vso prodaj. Vmesna varianta ko jo pol prodaš pa še dokapitaliziraš vmes je najslabša. Ali jo dokapitaliziraš pa počakaš da jo EU uredi (tako kot v vseh državah 3 največje banke v letu 2014 marca) ali pa prodaš komplet pa je. Slabo banko ustanavljat pa pomen pred to EU rešitev ti že rešiš svoj del na plečih davkoplačevalcev..zapufaš državo v nulo, potem pa jo čisto kot solza poceni prodajaš tujcem. Tak kot imate zdej plan je popolnoma zgrešen!
Lahko bi še mrskej napisal ampak. Ajde že tko sm dost napisal. Mislim da razumete zakaj so sedaj ljudje nezadovoljni z vami .. politiki. Vedno izbirate najslabše in najmanj prefinjene odločitve.
Jaz sam še v neposredno demokracijo verjamem. Vse drugo je iluzija. Upravljanje množic.
In odgovor pristojnega ministrstva: "Zakon št. xx, UR List yyy navaja da živimo v demokraciji, zato so lahko na oblasti tudi lopovi. Ha! In na tej strani vas itak ne upoštevamo".
Saj to je že, če se ne motim. Pravnomočno obsojeneni osebi mandat tako ali tako preneha.
Sam se zavzemam za to, da bi postavili neka višja etična načela, ampak ne v smislu kandidatov za taka mesta, ampak v smislu volilcev, torej običajnih ljudi.
Problem v slovenski družbi ni v tem, da so na položajih osebe, ki imajo v najboljšem primeru dvomljivo moralo, problem tudi ni v tem, da take osebe kandidirajo za take položaje. Problem je v tem, da jih ljudje, kljub temu, da vejo za omenjene "zadržke" izvolijo. Z izvolitvijo avtomatično pride do moralne in pravne "legalizacije" početja.
Imamo recimo mariborskega in ljubljanskega župana, ki sta oba znana manipulatorja, eden z javno-zasebnimi partnerstvi, drugi pa veselo trguje z nepremičninami. Ampak kaj se zgodi ko so volitve. Oba gladko zmagata. Pri nas enostavno ni morale oziroma moralnih načel. Pri nas je vedno enak odgovor ljudi na položaju "sem nedolžen, dokler nisem pravnomočno obosojen".
Ljudje moramo tiste kandidate, ki so sporni, enostavno ponižati z volilnim rezultatom. Župan, ki počne nečednosti, pa naj si bo to "pravnomočno" dokazano ali ne, bi moral že samo v primeru trohice dvoma biti s strani volilcev nagrajen z manj kot 1 odstotkom glasov.
Za moralo ne obstaja zakona. Moralo postavi družba s svojimi dejanji. In floskule kot so "pravnomočno obsojen" ni več stvar debate, saj taka oseba samo še počaka na sankcijo ki si jo je "prislužil". Tukaj je morala že davno minila.
pa lp
Ni tako. Mandat preneha samo, če je oseba obsojena na nepogojno kazen vsaj 6 mesec zapora.
Je pa res, da so za izvoljene politike krivi volivci. Če ljudje s kopico kazenskih ovadb, oziroma celo takšni pravnomočno obsojeni, brez težav dobivajo županska mesta, potem smo kot družba zelo neobčutljivi na organizirani kriminal.
Ljudje imamo takšne predstavnike, kot si jih zaslužimo.
Se zelo strinjam z napisanim.
Ljudje imamo takšne predstavnike, kot jih izvolimo, čeprav nam niso všeč, večina pa rajši ne gre volit. Se pravi, da so zadovoljni s takšnimi, ki so izvoljeni.
V primeru Kanglerja in Jankoviča bi bilo zelo zanimivo narediti NEPRISTRANSKO revizijo štetja glasov in temeljitega pregleda glasovnic ter volilnih seznamov.
Imam občutek, da bi bili rezultati bistveno drugačni.