Predlagam, da se osebam, ki so bile obsojene za kakršnikoli zločin prepove vstop v politiko oziroma da se sedanji, ki so že bili obsojeni ali v zaporu, umaknejo iz politike.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo
Predlog se nanaša na uresničevanje volilne pravice in sodelovanje pri upravljanju javnih zadev. Volilna pravica državljanov je urejena v 43. členu Ustave Republike Slovenije, medtem ko 44. člen ureja sodelovanje prebivalcev pri upravljanju javnih zadev. Ker gre za človekovo pravico, se uresničuje neposredno na podlagi ustave, zakon lahko zgolj podrobneje uredi njeno uresničevanje. Začasna omejitev te pravice je na podlagi 16. člena ustave možna izključno v vojnem ali izrednem stanju. Tudi mednarodne pogodbe, ki jih je podpisala Republika Slovenija, državo zavezujejo k spoštovanju volilne pravice. Tako Protokol h Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS(13.6.1994) MP, št.7-41/1994 (RS 33/1994)) v 3. členu določa pravico do svobodnih volitev tako, da države zavezuje, da bodo izvedle v razumnih časovnih presledkih svobodne in tajne volitve, ki bodo zagotovile svobodno izražanje mnenja ljudstva pri izbiri zakonodajnih teles.
Volilna pravica vsebuje tako aktivni del (pravica, da volim) kot pasivni del (pravica, da sem izvoljen). Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti. Prva omejitev splošne (aktivne in pasivne) volilne pravice, ki jo določa Zakon o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, 109/06-UPB1, 54/07 Odl.US: U-I-7/07-22, Up-1054/07-24 in 49/08 Skl.US: U-I-272/07-12) je torej starost. Druga omejitev se nanaša na osebe, ki jim je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost ter niso sposobne razumeti pomena, namena in učinkov volitev. Sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ali podaljšanje roditeljske pravice čez polnoletnost posebej odloči o odvzemu pravice voliti in biti voljen. Nadaljnje omejitve pasivne volilne pravice pa določa zakonodaja predvsem v primerih nezdružljivosti, ki jih določajo Zakon o poslancih, Zakon o lokalni samoupravi, pa tudi Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. V tem primeru gre za preprečevanje interesnega konflikta. Zakonodaja pa določa tudi možnost predčasnega prenehanja mandata. Eden od razlogov je tudi pravnomočna obsodba. Tako kot poslancu Državnega zbora Republike Slovenije na podlagi 8. člena Zakona o poslancih preneha mandat tudi občinskemu funkcionarju (županu ali članu občinskega sveta) na podlagi 37. a člena Zakona o lokalni samoupravi, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev.
Vaš predlog bomo dodatno preučili ob pripravi sprememb volilne zakonodaje. Spremembo zakonodaje, katere posledica bi bila še večje omejevanje volilne pravice, je potrebno predhodno dobro pretehtati in pri tem tudi upoštevati načelo sorazmernosti in nujnosti, ki mora biti spoštovano v demokratični družbi. Hkrati je potrebno predloge sprememb obravnavati v okviru širše razprave, pri kateri je k sodelovanju potrebno pritegniti strokovno in tudi ostalo javnost. Potrebno pa se je tudi zavedati, da je za spremembe zakona, ki ureja volitve poslancev v državni zbor, potrebna dvotretjinska večina glasov poslancev v državnem zboru.