28. 3. 2013
Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
Način zaračunavanja stroškov študija v prihodnje je nakazal Nacionalni program visokega šolstva 2011-20, kjer je zapisano: ''Država bo financirala študij do največ 240 ali 300 vpisanih ECTS glede na dolžino študijskega programa za prvo stopnjo študija. Država bo financirala šolnino za 60 ali 120 vpisanih ECTS glede na dolžino študijskega programa za drugo stopnjo študija. Če posameznik ne bo zaključil študija v času od zadnjih vpisanih ECTS plus pet let, bo vrnil šolnino. Vračanje šolnine bo urejeno tako, da bo posameznik začel z odplačevanjem, ko bo dosegel določen redni dohodek in bo sposoben odplačati ta sredstva. Skupaj za prvo in drugo študijsko stopnjo bo država torej krila stroške študija posamezniku za 360 ECTS z izjemo daljših programov, ki izobražujejo za EU regulirane poklice.
Na tretji stopnji študija bo na novo celostno urejen sistem financiranja doktorskega študija. Država bo zaradi zagotavljanja odlične izvedbe doktorskega študija zagotovila financiranje stroškov študija in življenjskih stroškov ustreznega števila doktorskih kandidatov – raziskovalcev, vendar bo posameznik ob neuspešnem zaključku sredstva vrnil državi.
Posameznik bo v primeru nezaključenega študija na drugi in tretji študijski stopnji državi vrnil stroške študija. Obdobje, ki se bo štelo za zaključek študija, bo praviloma pet let po študijskem letu, v katerem je posameznik vpisal zadnje ECTS za drugo in praviloma eno leto za tretjo študijsko stopnjo. Višina šolnine za vračanje v primeru neuspešnega zaključka se bo določila celostno tako, da ne bodo diskriminatorne glede na področje študija.''
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zakon o subvencioniranju študentske prehrane z rešitvami temelji na osnovnem cilju, tj. med študijem omogočiti vsem študentom nižje stroške študija ter bolj kakovostno in zdravo prehrano v vsakem študijskem središču v Sloveniji in s tem prispevati h kakovostnejšem študiju.
Glede prejetega predloga, je potrebno omeniti, da študentski boni ne obstajajo več, pač pa so jih kot sredstvo nadomestili mobilni telefoni oziroma brezkontaktne čip kartice. Upravičencem do subvencionirane študentske prehrane se tako vsak mesec na mobilni telefon oziroma na brezkontaktno čip kartico naložijo subvencije za tekoči mesec, ki jih nato upravičenec lahko unovči pri ponudnikih subvencionirane študentske prehrane ter ob tem plača razliko med ceno študentskega kosila, ki vključuje subvencijo in ceno brez subvencije. Študentski boni tako v fizični obliki ne obstajajo več.
Cena študentskega kosila je različna od ponudnika do ponudnika. Vsak ponudnik študentska kosila lahko ponuja le po eni ceni (za ceno se odloči samo ob prijavi na javni razpis). Upravičenci tako študentsko kosilo lahko dobijo brezplačno, pa vse do maksimalne cene, ki znaša 4,37 EUR.
Glede neposredne bližine fakultet pa je zadeva sledeča. Eden od pogojev za ponudnike subvencionirane študentske prehrane je ta, da morajo biti v kraju, ki je študijsko središče, torej kjer je višja strokovna šola ali visokošolski zavod, ki izvaja javno veljavne višješolske ali visokošolske programe. Torej ni pogoj neposredna bližina fakultete, je pa pogoj, da je kraj študijsko središče.
Glede na to, da študentskih bonov ni več, da imajo študentje možnost tudi do brezplačnega študentskega kosila oziroma do kosila za minimalno doplačilo ter da so študijska središča v Sloveniji dobro pokrita s ponudniki subvencionirane študentske prehrane, menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.