Prehranska samozadostnost

Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje že izvaja in bo v prihodnjih letih izvajalo številne ukrepe ter mehanizme za krepitev samooskrbe in tudi za ohranjanje proizvodnega potenciala najbolj ogroženih panog. Pri tem je treba najprej omeniti tekoče izvajanje vseh ukrepov Skupne kmetijske politike EU (ukrepov tržno cenovne politike, neposrednih plačil ter ukrepov razvoja podeželja v skladu s Programom razvoja podeželja 2007 - 2013 in 2014 – 2020). Poleg tega je ministrstvo tudi že pripravilo nekatere sistemske rešitve za spodbujanje kmetijske pridelave. V tej smeri velja omeniti zlasti Zakon o spremembah Zakona o kmetijskih zemljiščih (varstvo najboljših kmetijskih zemljišč, kot omejene naravne dobrine in temeljni predpogoj za zagotavljanje prehranske varnosti države), Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (sistemska podlaga za zagotavljanje sredstev in izvajanje promocije slovenske hrane) ter ključni razvojni dokument - Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri«. V tem trenutku ministrstvo na podlagi sprejete resolucije pripravlja operativni načrt ukrepov in aktivnosti po posameznih kmetijskih panogah. To bo vsebinska podlaga za pripravo vseh razvojnih dokumentov, zlasti novega Programa razvoja podeželja 2014-2020.

Ena izmed strateških usmeritev prihodnjega razvoja kmetijstva in živilstva je spodbujanje lokalno pridelane hrane ter ustvarjanje kratkih oskrbnih verig. V letu 2012 je ministrstvo izvedlo veliko promocijskih aktivnosti za krepitev kratkih verig (regijske konference o kratkih verigah, tradicionalni slovenski zajtrk, dan slovenske hrane). Poleg tega je bila sprejeta tudi uredba za podporo sodelovanja primarnih proizvajalcev (za sektorje ekološke pridelave, reje prašičev, sadja, zelenjave, hmelja) pri trženju za obdobje 2013 - 2015. Spodbujanje lokalno pridelane hrane in ustvarjanje kratkih oskrbnih verig bo v prihodnjem programskem obdobju podprto horizontalno skozi vse ukrepe znotraj strateških usmeritev slovenskega kmetijstva do 2020 (spodbujanje povezovanja, skupnega trženja, prenosa znanja…).

Menimo namreč, da lahko v trenutnih razmerah Slovenija najde svojo priložnost le v trajnostnem kmetovanju v smeri večje diverzifikacije proizvodnje, kakovosti in v višji dodani vrednosti kmetijskih proizvodov, v krepitvi poslovnega in tržnega povezovanja proizvajalcev in krepitvi lokalne oskrbe kot ključnih elementov krepitve konkurenčne sposobnosti slovenskega agroživilstva. To je predpogoj za uspešno promocijo slovenske hrane, ki bo krepila pomen domače pridelave in predelave za nacionalno gospodarstvo.

Za projekte, kot so kmečke tržnice, menimo, da gre za odlične podjetniške pobude in jih podpiramo. Želimo jih podpirati tudi v prihodnje, na primer kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali podjetništvo na podeželju ali tudi preko pristopa LEADER (predvsem v primeru kmečkih tržnic), kjer se lahko podpre pobude za oskrbo lokalnega prebivalstva. Večjih administrativnih ovir pri tem ne vidimo. Je pa za uspeh takih pobud potrebna samoiniciativa posameznikov, pri čemer so lahko velika spodbuda primeri uspešnih projektov.