Sprememba cedularnosti obdavčitve dohodkov iz kapitala
Predlagam, da se dohodki iz kapitala (obresti, dividende, kapitalski dobički, najemnine) obdavčijo cedularno le pri tistih posameznikih, katerih letna dohodninska osnova brez navedenih dohodkov presega prag, pri katerem povprečna dohodninska stopnja znaša toliko, kolikor znaša cedularna dohodninska stopnja na dohodke iz kapitala.
Primer 1: oseba letno dobi 7000 EUR dohodkov iz dela (po odbitku dohodninskih olajšav) in 500 EUR dohodkov iz kapitala tj., 1. dohodninski razred, tj. 16 % dohodninska stopnja (mejna in povprečna) na dohodke iz dela. Pri navedeni osebi gredo kapitalski dohodki v dohodninsko osnovo, saj bi se sicer obdavčili po nesorazmerno visoki dohodninski stopnji (trenutno 20 %, v letih 2013 in 2014 pa 25 %).
Primer 2: oseba letno dobi 50000 EUR dohodkov iz dela (po odbitku dohodninskih olajšav) in 500 EUR dohodkov iz kapitala tj., 3. dohodninski razred, tj. 41 % dohodninska stopnja (mejna), (povprečna dohodninska stopnja je višja od 20 %) na dohodke iz dela. Pri navedeni osebi se kapitalski dohodki obdavčijo cedularno, saj je to zanjo ugodneje - nižja dohodninska stopnja (trenutno 20 %, v letih 2013 in 2014 pa 25 %).
Obrazložitev:
Cedularna dohodnina na kapitalske dohodke je bila v letu 2007 uvedena z namenom razbremenitve oseb z višjimi dohodki, pri čemer pa se je spregledalo, da se dodatno davčno obremenjuje osebe z nižjimi dohodki, ki imajo poleg dohodkov iz dela (ali pa samo) kapitalske dohodke. Le-ti namreč zdaj plačujejo dohodnino na kapitalske dohodke po 20 % dohodinski stopnji, ne glede na to, da npr. dobijo le 1000 EUR dividend letno, nimajo pa nobenih drugih obdavčljivih dohodkov.