31. 1. 2013
Odziv Policije
Analiza obstoječega stanja:
Problematiko hrupa kot kršitve javnega reda in miru ureja Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS št. 70/2006, v nadaljevanju: ZJRM-1).
V 8. členu (povzročanje hrupa) ZJRM-1 je določeno:
1. Kdor na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 uro moti mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege, se kaznuje z globo od 20.000 tolarjev do 50.000 tolarjev.
2. Kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti, se kaznuje z globo 25.000 tolarjev.
3. Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali samostojna podjetnica posameznica ali posameznik ali posameznica, ki samostojno opravlja dejavnost ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 600.000 tolarjev.
4. Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zaposluje druge osebe, se za prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.«
V tem členu je zavarovan mir in počitek občanov. Za storitev prekrška po prvem odstavku je določen čas storitve prekrška, medtem ko je po drugem odstavku prekršek storjen tudi podnevi. Za nadzor nad izvajanjem je pristojna policija.
Poleg ZJRM-1 hrup urejajo tudi drugi pravni akti. Predvsem je to Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS št. 105/2005 s spremembami, v nadaljevanju: uredba) in Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Uradni list RS, št. 118/2005 ).
Analiza predloga in razlogi za njegovo neprimernost:
Menimo, da posredovan predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo (v smislu spremembe zakonodaje). Rešitev je potrebno iskati v okviru obstoječe pravne ureditve področja. Državljanu predlagamo, da v primeru, ko je moten njegov mir in počitek, o tem obvesti policijo. Policija se bo odzvala, ugotovila dejansko stanje in ustrezno ukrepala. V kolikor bo policija ugotovila, da ni pristojna za ukrepanje, bo o tem obvestila pristojni prekrškovni organ. Predlagamo, da občan pri postopku sodeluje s policisti saj je dokazovanje kršitve v največji meri odvisno od osebe - priče, ki je bila s hrupom motena.
Policija bo o predlogu državljana obvestila tudi druge organe, ki lahko v okviru pristojnosti prispevajo k ustrezni obravnavi izpostavljene problematike.