7. 1. 2013
Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo
Predlog za zmanjšanje števila občin v Sloveniji je bil že nekajkrat posredovan na »Predlagam.vladi.si« in je podoben tistemu, s katerim smo se srečali, ko smo v prejšnji Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko v letu 2009 izdelali »Analizo posledic ustanavljanja velikega števila novih občin od uvedbe lokalne samouprave«, ki je bila strokovna podlaga za spremembo Zakona o lokalni samoupravi v letu 2010 (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi – ZLS-R - Uradni list RS, št. 51/10 z dne 28. 6. 2010), s katerimi so bile bistveno zmanjšane možnosti za ustanavljanje novih občin in nadaljnjo zmanjševanje njihove učinkovitosti. Državni zbor RS je uzakonil, da mora novoustanovljena občina imeti vsaj 5.000 prebivalcev, edina izjema je še, da ima lahko občina manj prebivalcev, če se združi več manjših. Od spremembe zakona v letu 2010 nismo prejeli predloga za ustanovitev nove občine. Poudariti je treba tudi, da je delež javnih sredstev, ki jih občine pridobivajo prvenstveno iz 54 % dohodnine, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in še nekaterih davkov občanov, določen z Zakonom o financiranju občin neodvisno od števila občin. Ključnega pomena za določitev obsega virov financiranja so stroški nalog, za katere so po zakonskih določbah pristojne občine. To so predvsem zagotavljanje otroškega varstva, stroški osnovnega šolstva, socialnega varstva, primarnega zdravstvenega varstva, športa, kulture, požarnega varstva, občinske prometne infrastrukture, preskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ravnanje s komunalnimi odpadki stanovanjska politika in druge naloge, ki jih je nujno opraviti. Na te stroške vpliva število prebivalcev po strukturi (otroci, šolo obvezni otroci in mladina, starejši občani) in doseženi ali načrtovani standardi obveznih lokalnih javnih služb. Število občin vpliva na stroške zaradi financiranja plač občinskih funkcionarjev in javnih uslužbencev občinskih uprav ter materialnih stroškov za njihovo delo. V strukturi vseh stroškov gre za 11 odstotni delež. Ukrepi, določeni z Zakonom o uravnoteženje javnih financ, so posegli tudi na področje plač občinskih funkcionarjev, pri čemer so župani in podžupani izenačeni z javnimi uslužbenci pri 8 odstotnem znižanju plač in ukrepih za znižanje materialnih stroškov dela, plačila za opravljanje nepoklicnih funkcij članov občinskih svetov, nadzornih odborov in volilnih komisij pa so prepolovljena.
Glede na dosedanje ugotovitve analiz na področju lokalne samouprave, ki so dostopne na spletni strani Ministrstva za pravosodje in javno upravo: http://www.mpju.gov.si/si/delovna_podrocja/lokalna_samouprava/obcine/ in ugotovitev Računskega sodišča Republike Slovenije, ki je v začetku leta 2012 opravilo revizijo uspešnosti občin, je Ministrstvo za pravosodje in javno upravo začelo s pripravo Strategije razvoja lokalne samouprave v Sloveniji. Eno od področij, ki mu bomo posvetili večjo pozornost bo analiza že prej navedenih nalog občin, primernost institucionalnih oblik sodelovanja občin pri izvajanju teh nalog, spodbujanje medobčinskega sodelovanja in racionalnejšega poslovanja ter tudi vzpostavitev dolgoročnega strateškega okvira za združevanje občin. Menimo, da je za združevanje občin potrebno daljše obdobje. Združevanje vsekakor ne bo moglo biti administrativno, temveč prostovoljno z ustreznimi spodbudami.
Odziv Ministrstva za finance
Glede 2. predloga, v okviru katerega je predlagano, da je za oživitev gospodarstva nujna sanacija oziroma dokapitalizacija bančnega sistema. Kot možen ukrep za izvedbo sanacije bančnega sistema pa je navedeno spodbujanje domačega varčevanja. V zvezi z navedenim predlogom Ministrstvo za finance pojasnjuje, da je z namenom krepiti stabilnost slovenskega bančnega sistema in posledično sprostiti t.i. kreditni krč, kar bi spodbudilo gospodarsko dejavnost, pripravilo predlog Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (v nadaljevanju: ZUKSB). ZUKSB ureja ukrepe za krepitev stabilnosti bank v Republiki Sloveniji in Družbo za upravljanje terjatev bank (v nadaljnjem besedilu: DUTB), ki bo imela ključno vlogo pri izvajanju teh ukrepov in ki bo ustanovljena z namenom krepiti stabilnost bank zaradi ohranitve stabilnosti finančnega sistema v celoti. Namen zakona se bo dosegal z ukrepi za krepitev stabilnosti bank, ki so naslednji:
1. odkup oziroma odplačni prevzem premoženja banke in upravljanje tega premoženja v DUTB;
2. poroštva države za krepitev stabilnosti bank in sicer:
- za prevzete obveznosti DUTB;
- za obveznosti namenske družbe, ki so prevzele tveganja bank, ki so jih ustanovile banke;
- za obveznosti ločenih oddelkov v bankah, ki so jih banke oblikovale za obravnavo določenih tveganih postavk;
3. povečanje osnovnega kapitala bank in
4. ukrepi za zagotavljanje potrebne likvidnosti bank v skrajni sili. ZUKSB je Državni zbor sprejel dne 23. 10. 2012, veljati pa je pričel 28. 12. 2012.