Izredna odpoved poklicnemu pripadniku SV zoper neplačevanja preživnine

Odziv Ministrstva za obrambo

Po podatkih, s katerimi razpolaga Ministrstvo za obrambo, je pri zadnji izplačani plači, dne 5.12.2012, imelo 26 zaposlenih v Ministrstvu za obrambo, na podlagi izdanega sklepa sodišča, pri plači odbitek PREŽIVNINA. Medtem, ko je bilo v istem obdobju realiziranih tudi 33 sklepov za izterjavo preživnine, ki so jih izdala pristojna sodišča. Ministrstvo za obrambo izvrši sleherni sklep za izterjavo preživnine takoj, ko ga prejme s strani pristojnega sodišča.

V zvezi s predlogom, po katerem naj bi Ministrstvo za obrambo pridobilo vsa pooblastila za odpoved pogodbe o zaposlitvi pripadnikom Slovenske vojske, ki preživninskih obveznosti ne izpolnjujejo, so pa bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje neplačevanja preživnine po 194. členu KZ-1 (Ur. l. RS, št. 55/01 in naslednji) pa pojasnjujemo, da veljavna zakonodaja že ureja razloge in postopek enostranske odpovedi pogodbe o zaposlitvi pripadniku Slovenske vojske.

Zakonodajalec je namreč že v določbi prve alineje prvega odstavka 94. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94 in naslednji, v nadaljevanju ZObr) opredelil diskrecijsko pravico delodajalca, torej Ministrstva za obrambo, po enostranski odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi pripadniku, ki preneha izpolnjevati posebne pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe. Med slednje določba tretjega odstavka 88. člena ZObr namreč uvršča tudi pravnomočno obsodbo za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in da ni bil obsojen na nepogojno zaporno kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje v trajanju več kot treh mesecev. Po izrecni določbi devete točke prvega odstavka 62. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07) pa se pogodba o zaposlitvi pripadniku Slovenske vojske lahko enostransko odpove tudi, v kolikor je ugotovljen varnostni zadržek, ki predstavlja oviro za delo na obrambnem področju. Med slednje po določbi 27. člena Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 87/01 in naslednji) sodi tudi nepravnomočna obsodilna sodba za kazniva dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let.

Vendar pa je zaradi pravne posledice, ki jo navedeno zakonsko pooblastilo lahko povzroči v osebni sferi posameznika, potrebno izpolnjevanje pogojev, ki jih predpisuje pravna norma, presojati individualno. Ministrstvo za obrambo s podatkom o pravnomočni obsodbi pripadnika Slovenske vojske, zaradi storitve kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po 194. KZ-1, ki ga navaja pobudnik, trenutno ne razpolaga. V kolikor pa bo s strani sodišča prejelo obvestilo, pa bodo sproženi zakonsko določeni postopki.