Nižanje stroškov javne uprave

Odziv Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo

V okviru predlogov za znižanje stroškov javne uprave najprej pojasnjujemo, da je Vlada Republike Slovenije že v letu 2012 predlagala, Državni zbor pa sprejel Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012 in 105/2013), ki vsebuje nabor ukrepov za znižanje stroškov delovanja javnega sektorja. Prav tako pa pojasnjujemo, da je Vlada RS že v letih 2009 in naslednjih sprejemala sklepe in odločitve, ki so bile usmerjene v nižanje stroškov (na primer omejitev porabe za reprezentanco, omejitev študentskega dela in omejitve glede najemanja zunanjih strokovnjakov). Upoštevaje konkretne predloge pa glede na to, da je v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo izvajanje izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu z določbami Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/2007-UPB3, 65/2008, 69(2008-ZTFI-A, 69/2008-ZZavar-E in 74/2009 Odl.US: U-I-136/07-13; v nadaljevanju besedila: ZJU) pojasnjujemo, da usposabljanje in izpolnjevanje javnih uslužbencev v okviru svojih pristojnosti izvaja Upravna akademija kot organizacijska enota ministrstva, ki pa poskuša organizirati in zagotavljati usposabljanja in izpopolnjevanja za javne uslužbence s čim manjšimi stroški za njihove delodajalce ali zanje, določen del usposabljanj pa je na razpolago brezplačno za udeležence. Usposabljanja in izpopolnjevanja potekajo v prostorih ministrstev in praviloma v Ljubljani, občasno tudi na določenih lokacijah po Sloveniji, in sicer za javne uslužbence, ki svoje delo opravljajo v dislociranih organizacijskih enotah. Uprava svojih usposabljanj praviloma ne organizira v hotelih. Pojasnjujemo pa tudi, da je odločitev o napotitvi javnega uslužbenca na izobraževanje, usposabljanje ali izpopolnjevanje v drug kraj, kjer je treba zagotoviti tudi plačilo prenočišča in drugih stroškov, v pristojnosti predstojnika. Predstojnik pa mora upoštevaje načrt usposabljanja presoditi, ali gre za takšne vsebine, ki so nujno potrebne za opravljanje dela in seveda tudi, ali so za takšne namene zagotovljena sredstva v finančnem načrtu. V skladu z določbami ZJU pa glede drugega vprašanja, ki se nanaša na pisna vročanja delodajalcev delavcem pojasnjujemo, da ZJU v 24. členu točno določa, da se o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca, razen navodil za delo v okviru opisa nalog delovnega mesta, oziroma o zahtevi za odpravo kršitev pravice iz delovnega razmerja odloči s pisnim sklepom, ki mora biti obrazložen in vročen javnemu uslužbencu. Za vročitev se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni postopek. Ravno tako je v 155. členu ZJU, ki govori o vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi določeno, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi vroči v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Vročanje torej poteka v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 47/2009 Odl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 8/2010), kjer pa 87. člen določa pravila osebnega vročanja, in sicer, da se morajo v upravnem postopku odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. To pa pomeni, da je možno vročanje tudi na delovnem mestu. Glede predloga, da bi bilo treba javnemu organu, ki ne opravlja prevozniških storitev, pustiti v lasti le en osebni avtomobil, višek pa prodati, pojasnjujemo, da se Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo ne more opredeljevati glede stanja in uporabe službenih vozil v drugih organih oziroma pri subjektih javnega sektorja. Ne glede na to, pa pojasnjujemo, da je v zvezi s tem predlogom treba upoštevati dvoje, in sicer, da službena vozila prav tako sodijo med delovna sredstva, ki jih mora delodajalec v skladu z ZDR zagotavljati za nemoteno opravljanje dela. Tudi organi državne uprave namreč opravljajo naloge, za izvajanje katerih je treba uporabiti prevozna sredstva, saj se je treba udeleževati obravnav na terenu, na območju Slovenije potekajo inšpekcijski postopki, določene službe pa večino nalog izvaja s pomočjo prevoznih sredstev (policija, carina, veterinarji). V zvezi s tem pojasnjujemo tudi, da je uporaba službenih avtomobilov v organih državne uprave urejena z Uredbo o uporabi službenih avtomobilov v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 60/1999, 1/2004 in 62/2006). Dodajamo še, da bi tudi v primeru, ko bi službene avtomobile prodali, nastajali stroški, saj bi za opravljanje določenih nalog morali uslužbenci uporabiti svoje privatne avtomobile, za kar pa jim v skladu z ZUJF in določbami kolektivnih pogodb pripada povračilo stroškov v obliki kilometrine. Upoštevaje navedeno in v okviru pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo menimo, da se ukrepi za nižanje stroškov javne ukrepe že izvajajo, prav tako pa se bodo glede na znižana in omejena sredstva v proračunu izvajali tudi vnaprej.