19. 12. 2012
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
po vsebinskem pregledu posredovanega predloga o oblikovanju več možnosti za zaposlovanje mladih, ki je bil objavljen na internetnem portalu Predlagam.vladi, smo mnenja, da v tem trenutku implementacija takšnega ukrepa ni potreba, saj preko Aktivne politike zaposlovanja podjetjem omogočamo subvencionirano zaposlovanje mladih in različne olajšave, glede na potrebe posameznega zaposlovalca ali gospodarske panoge. Sam institut pripravništva je bil ukinjen s spremembo Zakona o delovnih razmerjih leta 2002, saj je bilo zaznano zelo visoko število kršitev, analize pa so pokazale, da s spremembami izobraževalnega sistema, pripravništvo izgublja na veljavi. Skladno s to spremembo so se okrepili programi Aktivne politike zaposlovanje, da nadomestijo obdobje prilagajanje v prvi zaposlitvi.
Tako v okviru Aktivne politike zaposlovanja omogočamo pridobitev prvih izkušenj, predvsem pa znanj, preko programa Usposabljanje na delovnem mestu, za regulirane poklice socialnega varstva imamo za namen pripravništva poseben program imenovan Spodbujanje zaposlovanja iskalcev zaposlitve na področju socialnega varstva, drugi ukrepi subvencioniranja zaposlitve pa so: Zaposli.me, Priložnost zame, projekti Socialnega podjetništva II in Prvi izziv. , s čimer pospešujemo odliv mladih v prvo zaposlitev v čim krajšem času. Prav program imenovan Prvi izziv, je odgovor na povečevanje brezposelnosti med prvimi iskalci zaposlitve. Glede na razpoložljiva sredstva (20 mio EUR) in veliko zanimanje delodajalcev, ki je preseglo pričakovanja, je moral Zavod z začetkom decembra objaviti zaključek javnega povabila. Od julija, ko je bilo objavljeno javno povabilo, je prispelo več kot 3500 ponudb za subvencionirano zaposlitev brezposelnih mladih. Med brezposelnimi mladimi, ki se vključujejo v program, je skoraj 60 odstotkov iskalcev prve zaposlitve in dobrih 10 odstotkov tistih z manj kot enim letom delovnih izkušenj. Dobra četrtina mladih, ki se zaposlijo s pomočjo subvencije Prvi izziv, je bila pred tem dolgotrajno brezposelnih, torej prijavljenih med brezposelnimi neprekinjeno eno leto ali več. Ravno tako je med udeleženci programa 30 odstotkov mladih, ki jim je Prvi izziv pomagal do zaposlitve že v nekaj mesecih po nastanku brezposelnosti, s čimer so bile preprečene njene dolgotrajnejše posledice. Glede na odziv na omenjeni program, so povišana tudi sredstva na programu Usposabljanje na delovnem mestu, ki bo v povezavi s programom Priložnost zame, omogočil nadaljnje vključevanje mladih v zaposlitev.
Poleg omenjenih ukrepov se dodatno izvajajo še ukrepi povračila prispevkov za socialno varnost delodajalcem oziroma splošen ukrep davčnih olajšav za zaposlitev brezposelne oseb, ki je mlajša od 26 let ali starejša od 55 let, v regijah z višjo stopnjo brezposelnosti.
Kot nadaljnje ukrepe za povečanje vključevanja mladih na trg dela se pripravljajo programi aktivne politike zaposlovanja namenjeni delitvi delovnih mest (job-rotation) in nadomeščanju na delovnem mestu, ter vseživljenjska karierna orientacija kot ena ključnih dveh storitev države na trgu dela, skladno z Zakonom o urejanju trga dela.
Nekateri ukrepi podpore usposabljanju in zaposlovanju mladih se izvajajo tudi na drugih ministrstvih, predvsem Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer so konec julija 2012 objavili Javni razpis za krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih 2012, ki podpira zaposlovanje mladih strokovnjakov v podjetjih, oziroma Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki je z dne 11. 12. 2012 zaključil Javni razpis pripravniških mest v šolah za leto 2013
Najprej se je potrebno vprašati koliko se je zadnjih 15 let vlagalo "Evropskega" denarja v razvoj gospodarstva in posodobitve vseh linij.... To pa ne pomeni nič drugega, da se je vlagalo v robote, ki varijo, barvajo, pakirne linije so več ali manj avtomatske.... Ko se tega zavedaš, lahko bolje objektivno oceniš, da je nemogoče pričakovati, da bodo kar nastajala delovna mesta kjer ni potrebno delati, dobiš pa plačo......
Predlog me ne prepriča. Bil bi za le v primeru, če bi bil mlad in bi enostransko zagovarjal svoj interes.
Greva takole: recimo, da si delodajalec, koga bi zaposlila? Nekoga, ki ga rabiš ali nekoga, ki te rabi? Tvoj interes je biti profitabilen. Tudi država želi, da si profitabilen. Če si profitabilen ti poberejo več davkov. Iz tega se plačuje tudi šolstvo. Šolstvo naj bi izobrazilo takšen kader kakršnega bi z veseljem zaposlil. Zakaj bi bilo potrebno to še subvencionirati?
Večji problem nastane, ko je na trgu veliko takšnih kadrov, ki niso ravno "on-line". So neki približki tega kar rabiš in jih moraš dodatno izobraževati. In to traja in košta. Rekel bi, da je predvsem potrebno narediti spremembe v šolstvu. Ukiniti brezplačno šolstvo za tiste smeri, katere naše gospodarstvo ne potrebuje. Ostalim pa plačati izobraževanje pod pogojem, da bodo to tudi vrnili z delom doma. Trenutno je pač tako, da plačujemo izobraževanje tistim, ki potem po liniji najmanjše odpora odidejo v tujino in tu se jim ne zdi nič sporno.
Za kaj gredo? Ker lahko gredo! Ker so se izobraževali na težko zaposljivih področjih kar je tudi stalo in ne dobijo zaposlitve tu ali pa zato, ker so zunaj bolje plačani. To je seveda grob oris veliko kompleksnejšega problema.