Sedaj, ko župani ne morejo več opravljati funkcije poslancev v državnem zboru, pa kandidirajo v državni svet.
Predlagam, da se spremeni zakonodaja tako, da župani ne morejo opravljati poleg županske službe nobene druge funkcije. Enako naj velja tudi za ostale funkcionarje, ki sedaj opravljajo nešteto služb, funkcij v raznih svetih, zavodih, državnih organih.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo
Županska funkcija, ki jo funkcionar lahko opravlja poklicno ali nepoklicno, je v skladu s slovensko zakonodajo že doslej nezdružljiva s številnimi funkcijami in položaji. Pri tem je zakonodajalec upošteval nezdružljivost po položaju, tako da zakon izključuje tiste funkcije, ko gre za možnost, da bi ista oseba nastopala v funkciji nadzorovanca in nadzorovalca ali zaradi morebitnega interesa konfliktov (naročnik in izvajalec naročila). Nezdružljivost je poseg v človekovo volilno pravico, zato jo lahko v skladu s stališči Ustavnega sodišča Republike Slovenije lahko omeji le zakon. V primeru opravljanja županske funkcije nezdružljivost urejajo trije zakoni.
Zakon o lokalni samoupravi določa, da župan ne more opravljati drugih funkcij v občini. Tako ne more biti hkrati še podžupan, član občinskega sveta. Član nadzornega odbora ali član sveta krajevne skupnosti in ne more biti zaposlen v občinski upravi. Funkcija župana ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in z delom v državni upravi na tistih delovnih mestih, kjer uslužbenci opravljajo pooblastila v zvezi z nadzorom loklane samouprave. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa prepoved članstva in dejavnosti za župane in podžupane tako, da ne smeta biti člana oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladij, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava. Kot ugotavlja sam pobudnik, pa je županska funkcija v skladu z Zakonom o poslancih nezdružljiva s funkcijo poslanca Državnega zbora Republike Slovenije.
Predlog, da bi zakon županom prepovedal opravljati hkrati funkcijo člana Državnega sveta Republike Slovenije, pa bi bil v neskladju s 96. členom Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je Državni svet zastopstvo nosilcev socialni, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, v katerega je izvoljenih 22 predstavnikov lokalnih interesov. Ustavno sodišče je v odločbi U-I-161/92 z dne 30.6.1994 ugotovilo, da »je v primerjavi z Državnim zborom, ki ga sestavljajo poslanci državljanov kot predstavniki vsega ljudstva, Državni svet zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov – torej interesno predstavništvo, ki ne deli pristojnosti z Državnim zborom. Specifičen položaj in struktura Državnega sveta narekujeta tudi ustrezen volilni sistem, ki je nujno različen od volilnega sistema za Državni zbor. Temeljne razlike so v volilni pravici, v vlogi političnih strank in sistemu razdelitve mandatov. Člani Državnega sveta so predstavniki nosilcev določenih interesov in se volijo na podlagi posebne volilne pravice, ki pripada nosilcem teh interesov. Ti interesi se oblikujejo v ustreznih interesnih organizacijah oziroma v lokalnih skupnostih. Ustava sicer ne določa načina volitev v Državni svet, vendar z ustavo določena struktura Državnega sveta, njegov položaj in pristojnosti govorijo za posredne volitve, ki se opravijo v ustreznih interesnih organizacijah oziroma lokalnih skupnostih po volilnih telesih, ki jih sestavljajo člani predstavniških organov ali izvoljeni predstavniki interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnosti. Glede na položaj in strukturo Državnega sveta kot interesnega predstavništva torej pripada pravica postavljanja kandidatov za člane Državnega sveta kot predstavnike določenih funkcionalnih oziroma lokalnih interesov le ustreznim interesnim organizacijam oziroma lokalnim skupnostim.« Ustava in zakon ne postavljata omejitev, razen da člani Državnega sveta ne morejo biti hkrati poslanci Državnega zbora. Če kdo, potem so župani vsekakor zastopniki lokalnih interesov, zato bi jim težko izpodbijali pravico do izvolitve v Državni svet.