20. 2. 2013
Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo
Strinjamo se s trditvijo, da so zgradbe in njim pripadajoči objekti, ki so zgrajeni ali kupljeni iz javnih sredstev v javni lasti. Nepremičnine in premičnine v javni lasti pa pod enakimi pogoji služijo zadovoljevanju potreb državljanov. Vendar te nesporne ugotovitve ne smemo razumeti dobesedno oziroma absolutno. Različni segmenti javnega sektorja zadovoljujejo potrebe posameznih skupin ljudi oziroma potrebe na določenih ožjih področjih, na primer na področju šolstva, zdravstva, sociale, javne varnosti in podobno. Za izvrševanje teh nalog javni sektor potrebuje tudi nepremično in premično premoženje, ki pa je namenjeno uresničevanju nalog na področju, za katerega je pristojna posamezna oseba javnega prava. Policijske postaje so tako na primer namenjene zagotavljanju javne varnosti in se v druge namene ne morejo uporabljati. Zato tudi ni možno sprejeti trditve, da je vse javno premoženje dostopno vsem državljanom samo zato, ker je pridobljeno iz javnih sredstev.
Upoštevaje današnji način življenja je vsaj v nekaterih primerih zagotavljanje določenega števila parkirnih mest nujno za uresničevanje nalog določene javne ustanove. Tako kot javni uslužbenci za opravljanje svojih nalog potrebujejo pisarniške in druge prostore, je vsaj v omejenem obsegu treba zagotoviti tudi določeno število parkirnih mest. Podrobneje ta vidik ureja Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter v večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03 in 77/09), ki sodi v pristojnost Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Zato vam predlagamo, da ta del odgovora posredujete v dopolnitev še navedenemu ministrstvu.
Odziv Ministstva za infrastrukturo in prostor
Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1 (14/05 popr.), 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05-odl.US, 120/06-odl.US, 126/07, 57/09-skl.US, 108/09, 61/10-ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11-odl.US, 57/2012; v nadaljevanju ZGO-1) in njemu podrejeni predpisi določajo pogoje za gradnjo objektov, med ostalimi tudi za javne ustanove. Predpisi s področja graditve predpisujejo oz. določajo minimalne standarde za izpolnjevanje bistvenih zahtev objektov, ne določajo pa finančnega upravljanja posameznih objektov, med katera spadajo tudi parkirišča ob javnih ustanovah.
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03, 77/09), v 12. členu glede zahtev v zvezi s parkirišči določa, da garažni objekt, ki je po določbah pravilnika uvrščen med objekte v javni rabi, ki morajo biti brez ovir, mora imeti 5% parkirnih mest rezerviranih za vozila z invalidskimi vozički. Nadalje določa, da v garažnih objektih in parkiriščih, ki pripadajo objektom, ki morajo biti brez ovir, morajo biti parkirna mesta, rezervirana za osebe z invalidskimi vozički, označena poševno ali pravokotno na smer vožnje, široka morajo biti 350 cm, da je omogočeno manevriranje z invalidskim vozičkom pri vstopu in izstopu iz avtomobila, njihova površina pa mora biti označena z mednarodnim znakom za dostopnost invalidom. Takšna parkirna mesta morajo biti čim bližje objektu, ki mu pripadajo. Če je na parkirišču, ki pripada objektu, ki mora biti brez ovir, mogoče zagotoviti samo eno parkirno mesto, namenjeno vozilom oseb z invalidskimi vozički, mora biti takšno parkirno mesto tik ob vhodu v objekt. Če objekt, ki mora biti brez ovir, nima lastnega parkirišča, pa mora biti ob vhodu v objekt zagotovljena možnost za kratkotrajno ustavitev vozila osebe z invalidskim vozičkom.
Nadalje posamezni prostorski akti določajo minimalne pogoje zagotavljanja parkirnih mest pri gradnjah posameznih objektov, vendar tudi ti ne določajo njihovega režima upravljanja in trženja.
Upravljanje s parkirišči oz. določanje plačljivosti ni stvar, ki bila v pristojnosti ZGO1 in njemu podrejenih predpisov.