17. 11. 2015
Odziv Ministrstva za finance
Nadzor nad porabo javnih financ ureja Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB, 14/13 - popr., 101/13 in 55/15 - ZFisP), ki v 10. poglavju ureja notranji nadzor javnih financ in proračunsko inšpiciranje.
V skladu z veljavno zakonodajo je v Republiki Sloveniji v veljavi decentraliziran sistem notranjega nadzora javnih financ, ki vsakega predstojnika proračunskega uporabnika zavezuje k vzpostavitvi notranjih kontrol in notranjega revidiranja v svojem okolju na enega izmed načinov, predpisanih v Zakonu o javnih financah oz. v Pravilniku o usmeritvah za usklajeno delovanje notranjega nadzora javnih financ (Uradni list RS, št. 72/02). Urad RS za nadzor proračuna je v tem okviru centralni organ za harmonizacijo in koordinacijo delovanja notranjega nadzora javnih financ, ki je med drugim odgovoren za razvoj, usklajevanje in preverjanje delovanja notranjega nadzora javnih financ. Nadzor nad izvajanjem Zakona o javnih financah in predpisov, ki urejajo poslovanje s sredstvi državnega proračuna opravlja proračunska inšpekcija, ki prav tako deluje v okviru Ministrstva za finance, Urada RS za nadzor proračuna.
Trenutno je v pripravi prenova Zakona o javnih financah ter v tem okviru tudi določbe, ki urejajo nadzor nad porabo javnofinančnih sredstev. Predlog prenove navedenih področij v novem zakonu izhaja iz analize pomanjkljivosti nadzora v dosedanji ureditvi in težnje po zagotovitvi učinkovitega nadzora, ki bo prispeval k preglednejši, zakoniti in smotrni porabi javnofinančnih sredstev.
Ministrstvo za finance v predlogu novega zakona na eni strani razširja pristojnosti proračunske inšpekcije na vse blagajne javnega financiranja. To pomeni, da se pristojnosti za izvajanje proračunskega inšpekcijskega nadzora širijo tudi na proračun občin, pri katerih je po sedaj veljavnem zakonu pristojnost proračunske inšpekcije omejena le na sredstva, ki jih občine prejmejo iz proračuna Republike Slovenije, ter na blagajni Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na drugi strani se s predlogom prenove zakona predvideva nadgradnja sistema notranjega nadzora javnih financ s centralizacijo notranjerevizijske funkcije v okviru Ministrstva za finance, Urada RS za nadzor proračuna. Z navedeno rešitvijo bi med drugim pripomogli k večji neodvisnosti in učinkovitosti državnega notranjega revidiranja ter posledično k večji preglednosti in obvladljivosti javnih financ v Republiki Sloveniji.
Ponovna uvedba SDK. Banke, ki so nelikvidne, naj propadejo.
www.livestream.com/prisotnoststeje/video
Nenasiten pohlep je tisto kar nas je pahnilo v krizo. Težje je biti pohlepen ko je vse transparentno saj te takrat zaradi komentarjev drugih celo kdaj malce peče vest. To je pri nas nujno. Popolna transparentnost države. Sicer ne bo pohlep nikoli odšel. Mi smo imeli toliko afer od 1996 ko se je začelo z prvim največjim pohlepom: z nenormalnim višanjem cen avtocest pa do danes da bi lahko z vsem tem denarjem naredili fenomenalno državo z razvito infrastrukturo (ne samo cestno tudi železniško), prav tako pa bi bili zgled drugim.
Slaba banka je slaba rešitev..začasna rešitev ki prinese ogromne stroške na pleča državljanov še za mnogo generacij za nami. Bolj primerno bi bilo da bi se pustilo da trg sam naredi svoje: slabe banke naj propadejo ali dobijo kapital od zasebnikov ... njihovo praznino pa naj napolni trg. Vsi poudarjajo kako je reguliranje države neprimerno ker da se umetno vzdržuje službe( pred nekaj leti primer Mure). Ampak ko je pa treba da se bančni sektor sam na novo vzpostavi pa ni noben več za samoregulacijo trga? Takrat pa mora država posežt? Kaka logika je to lepo vas prosim. Taka z dvojnim obrazom.
Predlog seveda podpiram.