Zakon o odpravi privilegijev socializma in 20 let trajajoče škodljive tranzicije

Zakon o odpravi privilegijev socializma in 20 let trajajoče škodljive tranzicije

ZAKON o Odpravi Privilegijev Socializma in 20 let trajajoče škodljive tranzicije

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja nekatera še vedno odprta vprašanja iz obdobja od leta 1941 dalje, ko je bila pod pretvezo narodno osvobodilnega boja (s kratico NOB) proti tedanjemu okupatorju slovenskega ozemlja izvedena krvava komunistična revolucija in državljanska vojna.

Na podlagi tako prikritih ciljev pa je bil po osvoboditvi leta 1945 ustvarjen politični in gospodarski sistem, ki je bil dolga desetletja večinoma škodljiv za pretežni del slovenskega naroda.

Za uvajanje in vzdrževanja takega sistema na slovenskem sta brez najmanjšega dvoma odgovorni takratna politična organizacija Komunistična partija Slovenije (KPS), ki je bila glavni pobudnik in organizator navedene NOB, in njena naslednica Zveza komunistov Slovenije (ZKS) ter njena politična policija, ki se je najprej imenovala Uprava državne varnosti (UDV), kasneje pa se je preimenovala v Službo državne varnosti (SDV).

S krvavo revolucijo pridobljeno oblast sta navedeni organizaciji KPS in ZKS obdržali z vzpostavitvijo tako imenovanega "socialističnega" družbenega sistema, ki je bil v bistvu totalitaren (celoten, vseobsegajoč, povzemajoč, vse v svoje območje), saj je le navidezno državnim ciljem podredil vse javno in zasebno življenje, pri čemer je izključeval vsako drugačno mnenje ali opozicijo, kar je bilo zapisano tudi v tedanji (jugoslovanski) slovenski ustavi.

S tem totalitarnim režimom (politično ureditvijo) so bile tako že v kali zatrte nekatere temeljne človekove pravice in svoboščine, kar je po tem trajalo vse do leta 1990, ko je bila sprejeta nova (izključno) Slovenska ustava.

V vsem tem obdobju so bili mnogi zaradi uveljavljanja svoje temeljne pravice do svobodnega mišljenja in gibanja tudi sodno preganjani ali drugače omejevani. Zaradi ugodnejšega zunanjega videza je bila taka državna ureditev preimenovana v "sistem socialističnega samoupravljanja", ki naj bi tak totalitarizem (totalni politični sistem) zagotovil tudi dolgoročno.

Navedeni službi tajne politične policije pa sta ga vzdrževali z metodami represije (zatiranje, podtikanje, zaprtje in kazenski ukrepi).

Na podlagi izmišljene znanstvene teorije je bil vzpostavljen tudi tako imenovani "socialistično-samoupravni gospodarski sistem", ki je v bistvu omogočal odločanje v zelo ozkih izključno političnih (partijskih) krogih, temeljil pa je na visoki inflaciji in zadolževanju v tujini.

Zaradi neracionalne in zelo šibke organizacije ter gospodarske neučinkovitosti ter skozi to veliko slabših poslovnih rezultatov je ta sistem terjal tudi večje zadolževanje v tujini od potrebnega, kar pa je v bistvu pomenilo prelaganje večine tedanjih problemov na poznejše rodove.

Odkriti podporniki tega totalitarnega režima so zgolj na podlagi tega članstva prišli najbolj odgovornih ter najvišje plačanih delovnih mest, čeprav zanje največkrat niso imeli potrebnih strokovnih referenc. Dovolj je bila pripadnost in t.i. moralnopolitična neoporečnost.

Vsa navedena dejstva so splošno poznana in podkrepljena tudi z mnogimi uradnimi arhivskimi podatki in analizami iz tega obdobja, posledice tega nerazumnega, samoljubnega (egoističnega) in skrajno škodljivega početja za pretežni del državljanov Slovenije pa so strnjene v sedanjem javnem dolgu Republike Slovenije, ki je večinoma nastal prav v tem obdobju, se pa povečuje še naprej, odplačevati pa ga bodo morali še otroci današnjih otrok.

Ta zakon ne ureja ugotavljanja odgovornosti in iskanje krivcev za vzpostavitev in sodelovanje v navedenem totalitarnem režimu, ker to prepušča pristojnim državnim tožilstvom, da to storijo po uradni dolžnosti na podlagi pobud prizadetih posameznikov, ki bodo po določbah tega zakona zahtevali popravo storjenih krivic. Z določbami tega zakona se:

- Odpravljajo nekateri privilegiji (posebne, izjemne pravice določene družbene plasti), ki so si jih neupravičeno in predvsem na škodo drugih prilastili samo eminentni (najbolj vidni) predstavniki bivšega totalitarnega režima;

- Preprečuje možnost , da bi podobne stvari dogajale tudi v prihodnjem obdobju, zaradi česar preverjenim zagovornikom in podpornikom bivšega totalitarnega režima za določen čas prepoveduje opravljanje vodilnih delovnih nalog;

- Samo omogoča, da se bo na podlagi izvajanja določb tega zakona Republika Slovenija dokončno izvila izpod jarma nekdanjega totalitarnega režima in postala sodobna ter napredna evropska država.

II. IZROČITEV ARHIVOV

2. člen

Odgovorni predstavniki najvišjega in najožjega vodstva v 1. členu navedene organizacije ZKS in službe SDV ter KOS v obdobju od začetka tako imenovane "slovenske pomladi" v sredini leta 1988 do prvih demokratičnih volitev v letu 1990 morajo v 30 dneh od dneva uveljavitve tega zakona izročiti Arhivu Republike Slovenije celotno svoje arhivsko gradivo, ki se je v tem obdobju nahajalo v tajnih podzemnih objektih zgradbah na več desetletji zaprtem območju okrog Gotenice in Kočevske Reke in drugod, vendar so ob odprtju tega območja v letu 1990 našli le prazne arhivske police in omare, s čimer je bila preko televizije doslej že večkrat seznanjena tako slovenska kot tudi mednarodna javnost.

Predvideti je mogoče, da so se v tem arhivskem gradivu med drugim nahajali tudi podatki o izvršenih povojnih pobojih na tem območju, o čemer pričajo tamkajšnja množična grobišča, razen tega pa tudi zaupni podatki o članstvu organizacije KPS in ZKS ter o delovanju službe SDV in o njenih tajnih sodelavcih.

V primeru neupoštevanja te določbe v navedenem roku prevzemajo neposredno kazensko odgovornost po tem zakonu vsi, ki so aktivno delovali v ožjem vodstvu najvišjega organa navedene organizacije ZKS in najvišjega vodstva službe SDV v prej navedenem obdobju, kar mora zagotoviti pristojno državno tožilstvo po uradni dolžnosti bodisi po lastni inciativi ali na pisno pobudo posameznikov, ki poznajo take okoliščine in jih bodo s svojim pričanjem tudi dokazali.

III. POPRAVA KRIVIC

3. člen

Na podlagi neposrednega vpogleda v arhivsko gradivo (navedeno v 2.členu) v okviru Arhiva Republike Slovenije in v skladu z veljavnim zakonom o uporabi tega gradiva lahko popravo krivic, ki so bile povzročene s partijsko revolucijo v obdobju od začetka leta 1941 do konca leta 1945, zahteva bodisi še živeči neposredno prizadeti ali njegovi zakoniti dediči.

Navedeni upravičenci lahko dosežejo popravo krivic na ta način, da pri pristojnem državnem tožilstvu vložijo zahtevo za ustrezno materialno nadomestilo za povzročene krivice in moralno zadoščenje, proti neposredno odgovornim za povzročitev teh krivic oz. proti še živečim neposrednim krivcem za takšna dejanja pa zahtevajo tudi uvedbo kazenskega postopka.

O taki zahtevi, ki mora biti utemeljena in podkrepljena tudi z ustreznimi dokazi ali pričevanji, mora pristojno tožilstvo presoditi po uradni dolžnosti in v okviru zakonsko določenega roka ter ustrezno ukrepati.

4. člen

Na podlagi neposrednega vpogleda v arhivsko gradivo (navedeno v 2.členu) v okviru Arhiva Republike Slovenije in v skladu z veljavnim zakonom o uporabi tega gradiva lahko popravo krivic, ki so bile povzročene v obdobju od konca leta 1945 do prvih demokratičnih volitev v letu 1990 s strani oblastniških organov oz. v 1. členu navedenih služb UDV, SDV proti tako imenovanim "notranjim sovražnikom in nasprotnikom samoupravnega socializma" zahteva bodisi še živeči neposredno prizadeti ali njihovi zakoniti dediči.

Navedeni upravičenci lahko dosežejo popravo krivic na ta način, da pri pristojnem državnem tožilstvu vložijo zahtevo za ustrezno materialno nadomestilo za povzročene krivice in moralno zadoščenje, proti neposredno odgovornim za povzročitev teh krivic oz. proti še živečim neposrednim krivcem za takšna dejanja pa zahtevajo tudi uvedbo kazenskega postopka.

O taki zahtevi, ki mora biti utemeljena in podkrepljena tudi z ustreznimi dokazi ali pričevanji, mora pristojno tožilstvo presoditi po uradni dolžnosti in v okviru zakonsko določenega roka ter ustrezno ukrepati.

IV. ODPRAVA PRIVILEGIJEV

5. člen

S tem zakonom se ukinjajo privilegiji glede določitve izjemne pokojnine za vse udeležence v 1. členu navedene NOB in druge borce oz. za vse nosilce pomembnih družbenih funkcij v obdobju pred koncem leta 1990 na ta način, da se jim nova pokojninska osnova določi zgolj na podlagi njihove dejanske delovne dobe in dosežene strokovne izobrazbe, katero morajo dokazati z ustreznimi dokumenti. Nova pokojninska osnova se jim začne izplačevati z dnem uveljavitve tega zakona.

Za izvajane te odločbe so odgovorni vsi pristojni v okviru Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije, za kar v primeru neizvajana te določbe prevzemajo tudi neposredno kazensko odgovornost po tem zakonu.

Izvajanje te določbe mora zagotoviti pristojno državno tožilstvo po uradni dolžnosti bodisi po lastni iniciativi ali na pisno pobudo posameznikov, ki poznajo take okoliščine in jih s svojim pričevanje tudi dokažejo.

6. člen

S tem zakonom se ukinjajo privilegiji glede predčasnega upokojevanja ali določitve izjemne pokojnine za vse uslužbence državnih organov in drugih institucij ter družbenopolitičnih organizacij v obdobju pred koncem leta 1990 na ta način, da se jim nova pokojnina določi zgolj na podlagi njihove dejanske delovne dobe in dosežene strokovne izobrazbe. Katero morajo dokazati z ustreznimi dokumenti. Nova pokojninska osnova se jim začne izplačevati z dnem uveljavitve tega zakona.

Za izvajane te odločbe so odgovorni vsi pristojni v okviru Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije, za kar v primeru neizvajana te določbe prevzemajo tudi neposredno kazensko odgovornost po tem zakonu.

Izvajanje te določbe mora zagotoviti pristojno državno tožilstvo po uradni dolžnosti bodisi po lastni iniciativi ali na pisno pobudo posameznikov, ki poznajo take okoliščine in jih s svojim pričevanje tudi dokažejo.

7. člen

S tem zakonom se ukinjajo desetletja trajajoči privilegiji glede zasedanja pomembnih delovnih mest zgolj samo s strani preverjenih članov v 1. členu navedene organizacije ZKS na ta način, da morajo v roku 30 dni od dneva uveljavitve zakona vsi aktivni pripadniki oz. člani organizacije ZKS na začetku tako imenovane ťslovenske pomladiŤ sredi leta (30.junija) 1988 in vsi tajni sodelavci v 1. členu navedene službe SDV do prvih demokratičnih volitev leta 1990 samostojno odstopiti z vseh javnih funkcij in tako imenovanih "menedžerskih", vodilnih in vodstvenih delovnih mest v vseh državnih organih ter uradih, državnih institucijah, javnih zavodih, občinskih organih in upravah, v gospodarskih družbah in podjetjih, ki so v večinski lasti države.

Prepoved opravljanja takih funkcij ali delovnih nalog traja za člane organizacije ZKS naslednjih 15 let, za člane najvišjega organa te organizacije in tajne sodelavce službe SDV pa naslednjih 20 let. Naslednjih dvajset let ne smejo opravljati odgovornih javnih funkcij tudi kadri, ki so to delali v organih bivše SFRJ in KOS-a (Kontra obveščevalne službe v JLA). V tem času lahko opravljajo samo strokovne delovne naloge za katere so dejansko strokovno usposobljeni in niso v nasprotju z 8. členom tega zakona.

V primeru neupoštevanja te določbe v navedenem roku prevzamejo vsi v prejšnjem odstavku navedeni neposredno kazensko odgovornost po tem zakonu, kar mora zagotoviti državno tožilstvo po uradni dolžnosti, bodisi po lastni iniciativi oz. na podlagi prijav posameznikov, ki takšne okoliščine poznajo in jih lahko s svojim pričevanjem tudi dokažejo.

8. člen

S tem zakonom se ukinja privilegij, da so bili mnogi akademski nazivi oz. magistrski in doktorski naslovi zlasti na družboslovnih področjih podeljeni na podlagi utemeljevanja marksistične in izmišljene socialistično-samoupravne ideologije, ki se je v vseh družbenih sistemih izkazala kot skrajno škodljiva in je bila zato povsod (z izjemo Kube in na nek način Kitajske) tudi odpravljena.

To se doseže na ta način, da se odvzamejo vsi na podlagi utemeljevanja navedene ideologije podeljeni znanstveni naslovi, kar mora v 30 dneh od dneva uveljavitve tega zakona prijaviti pristojni fakulteti vsak, ki je svoj znanstveni naslov dosegel na tej podlagi, pristojni urad take fakultete pa mora izdati ustrezno odločbo. Vsem na ta način prizadetim se omogoči, da odvzeti znanstveni naslov lahko povrnejo s ponovno obrambo istega ali spremenjenega znanstvenega dela po veljavnih zakonih in pravilih pristojne fakultete.

Za izdajo prej navedene odločbe o odvzemu znanstvenega naslova so odgovorni pristojni v okviru vseh fakultet in drugih visokošolskih institucij, ki so podeljevale prej opisane znanstvene naslove in je to razvidno tudi iz arhiviranega znanstvenega dela. V primeru neizvajanja te določbe pa prevzamejo tudi neposredno kazensko odgovornost po tem zakonu.

Izvajanje te določbe mora zagotoviti pristojno državno tožilstvo po uradni dolžnosti bodisi po lastni iniciativi ali na pisno pobudo posameznikov, ki poznajo take okoliščine in jih s svojim pričevanje tudi dokažejo.

V. KAZENSKE DOLOČBE

9. člen

V primerih neizvajanja določb v zgoraj navedenih členih tega zakona morajo pristojni sodni organi na podlagi ustreznega gradiva pristojnega državnega tožilstva uveljaviti naslednje kazenske določbe:

Z denarno kaznijo najmanj 3.000.000.00 EUR za prekršek ob neizvajanju določb tega zakona se kaznujejo vsi v 2. členu navedeni posamezniki glede izročitve arhivov organizacij KPS in ZKS ter delovanju službe SDV ter njihovih predhodnic.

Z denarno kaznijo najmanj 2.000.000.00 EUR za prekršek ob neizvajanju določb tega zakona se kaznujejo vsi v 7. členu navedeni posamezniki glede samostojnega odstopa in prepovedi opravljanja funkcij in opravljanje delavnih nalog.

Z denarno kaznijo najmanj 1.500.000.00 EUR za prekršek ob neizvajanju določb tega zakona se kaznujejo vsi v 8. členu navedeni posamezniki glede samostojne prijave pristojni fakulteti, da jim je bil neutemeljeno podeljen znanstveni naslov.

Z denarno kaznijo najmanj 150.000.00 EUR za prekršek ob neizvajanju določb tega zakona se kaznujejo vsi v tem zakonu navedeni, ki so pristojni in odgovorni za dosledno izvajanje tega zakona, vendar tega potem zaradi kakršnegakoli neupravičenega razloga ne bodo storili.

Pristojni sodni organi navedenih zneskov denarne kazni v nobenem primeru ne smejo spremeniti v zaporno kazen, ampak morajo narediti vse potrebno za izterjanje plačila kazni z zasegom in odprodajo zasebnega premoženja kršiteljev in ožjih družinskih članov. Vsi navedeni zneski denarnih kazni v tem členu se morajo ob plačilu revalorizirati glede na rast inflacije in v primeru ne takojšnjega plačila obračunati zakonite zamudne obresti po veljavnem zakonu.

V primeru dane pobude posameznikov pristojnemu državnemu tožilstvu za ukrepanje po določbah tega zakona, ker vedo za kršenje določb tega zakona in to po tem s svojim pričanjem dokažejo tudi na pristojnem sodišču, se takim pobudnikom kot nadomestilo za izgubljeni čas in tveganje morebitnega maščevanja prizadetih izplača ustrezno denarno nadomestilo.

Takšno nadomestilo mora znašati najmanj eno petino navedenih zneskov denarne kazni za prekršek, ki se v primeru večjega števila pobudnikov za posamezen primer kršitve določb tega zakona razdeli na enake dele.

VI. KONČNA DOLOČBA

10. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

Avtor: magister Janez Šček

Zakon o odpravi privilegijev socializma in 20 let trajajoče škodljive tranzicije

Prelagam sprejetje zakona, s katerim se v celoti odpravi privilegije socializma in 20 let trajajoče škodljive tranzicije. S tem se bo s položajev odstranilo vse, ki priviligirance in pripadnike nekdanje obveščevalne službe UDBA.

ZAKON o Odpravi Privilegijev Socializma in 20 let trajajoče škodljive tranzicije

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja nekatera še vedno odprta vprašanja iz obdobja od leta 1941 dalje, ko je bila pod pretvezo narodno osvobodilnega boja (s kratico NOB) proti tedanjemu okupatorju slovenskega ozemlja izvedena krvava komunistična revolucija in državljanska vojna.

Na podlagi tako prikritih ciljev pa je bil po osvoboditvi leta 1945 ustvarjen politični in gospodarski sistem, ki je bil dolga desetletja večinoma škodljiv za pretežni del slovenskega naroda.

Za uvajanje in vzdrževanja takega sistema na slovenskem sta brez najmanjšega dvoma odgovorni takratna politična organizacija Komunistična partija Slovenije (KPS), ki je bila glavni pobudnik in organizator navedene NOB, in njena naslednica Zveza komunistov Slovenije (ZKS) ter njena politična policija, ki se je najprej imenovala Uprava državne varnosti (UDV), kasneje pa se je preimenovala v Službo državne varnosti (SDV).

S krvavo revolucijo pridobljeno oblast sta navedeni organizaciji KPS in ZKS obdržali z vzpostavitvijo tako imenovanega "socialističnega" družbenega sistema, ki je bil v bistvu totalitaren (celoten, vseobsegajoč, povzemajoč, vse v svoje območje), saj je le navidezno državnim ciljem podredil vse javno in zasebno življenje, pri čemer je izključeval vsako drugačno mnenje ali opozicijo, kar je bilo zapisano tudi v tedanji (jugoslovanski) slovenski ustavi.

S tem totalitarnim režimom (politično ureditvijo) so bile tako že v kali zatrte nekatere temeljne človekove pravice in svoboščine, kar je po tem trajalo vse do leta 1990, ko je bila sprejeta nova (izključno) Slovenska ustava.

V vsem tem obdobju so bili mnogi zaradi uveljavljanja svoje temeljne pravice do svobodnega mišljenja in gibanja tudi sodno preganjani ali drugače omejevani. Zaradi ugodnejšega zunanjega videza je bila taka državna ureditev preimenovana v "sistem socialističnega samoupravljanja", ki naj bi tak totalitarizem (totalni politični sistem) zagotovil tudi dolgoročno.

Navedeni službi tajne politične policije pa sta ga vzdrževali z metodami represije (zatiranje, podtikanje, zaprtje in kazenski ukrepi).

Na podlagi izmišljene znanstvene teorije je bil vzpostavljen tudi tako imenovani "socialistično-samoupravni gospodarski sistem", ki je v bistvu omogočal odločanje v zelo ozkih izključno političnih (partijskih) krogih, temeljil pa je na visoki inflaciji in zadolževanju v tujini.

Zaradi neracionalne in zelo šibke organizacije ter gospodarske neučinkovitosti ter skozi to veliko slabših poslovnih rezultatov je ta sistem terjal tudi večje zadolževanje v tujini od potrebnega, kar pa je v bistvu pomenilo prelaganje večine tedanjih problemov na poznejše rodove.

Odkriti podporniki tega totalitarnega režima so zgolj na podlagi tega članstva prišli najbolj odgovornih ter najvišje plačanih delovnih mest, čeprav zanje največkrat niso imeli potrebnih strokovnih referenc. Dovolj je bila pripadnost in t.i. moralnopolitična neoporečnost.

Vsa navedena dejstva so splošno poznana in podkrepljena tudi z mnogimi uradnimi arhivskimi podatki in analizami iz tega obdobja, posledice tega nerazumnega, samoljubnega (egoističnega) in skrajno škodljivega početja za pretežni del državljanov Slovenije pa so strnjene v sedanjem javnem dolgu Republike Slovenije, ki je večinoma nastal prav v tem obdobju, se pa povečuje še naprej, odplačevati pa ga bodo morali še otroci današnjih otrok.

Ta zakon ne ureja ugotavljanja odgovornosti in iskanje krivcev za vzpostavitev in sodelovanje v navedenem totalitarnem režimu, ker to prepušča pristojnim državnim tožilstvom, da to storijo po uradni dolžnosti na podlagi pobud prizadetih posameznikov, ki bodo po določbah tega zakona zahtevali popravo storjenih krivic. Z določbami tega zakona se:

- Odpravljajo nekateri privilegiji (posebne, izjemne pravice določene družbene plasti), ki so si jih neupravičeno in predvsem na škodo drugih prilastili samo eminentni (najbolj vidni) predstavniki bivšega totalitarnega režima;

- Preprečuje možnost , da bi podobne stvari dogajale tudi v prihodnjem obdobju, zaradi česar preverjenim zagovornikom in podpornikom bivšega totalitarnega režima za določen čas prepoveduje opravljanje vodilnih delovnih nalog;

- Samo omogoča, da se bo na podlagi izvajanja določb tega zakona Republika Slovenija dokončno izvila izpod jarma nekdanjega totalitarnega režima in postala sodobna ter napredna evropska država.

II. IZROČITEV ARHIVOV

2. člen

Odgovorni predstavniki najvišjega in najožjega vodstva v 1. členu navedene organizacije ZKS in službe SDV ter KOS v obdobju od začetka tako imenovane "slovenske pomladi" v sredini leta 1988 do prvih demokratičnih volitev v letu 1990 morajo v 30 dneh od dneva uveljavitve tega zakona izročiti Arhivu Republike Slovenije celotno svoje arhivsko gradivo, ki se je v tem obdobju nahajalo v tajnih podzemnih objektih zgradbah na več desetletji zaprtem območju okrog Gotenice in Kočevske Reke in drugod, vendar so ob odprtju tega območja v letu 1990 našli le prazne arhivske police in omare, s čimer je bila preko televizije doslej že večkrat seznanjena tako slovenska kot tudi mednarodna javnost.

Predvideti je mogoče, da so se v tem arhivskem gradivu med drugim nahajali tudi podatki o izvršenih povojnih pobojih na tem območju, o čemer pričajo tamkajšnja množična grobišča, razen tega pa tudi zaupni podatki o članstvu organizacije KPS in ZKS ter o delovanju službe SDV in o njenih tajnih sodelavcih.

V primeru neupoštevanja te določbe v navedenem roku prevzemajo neposredno kazensko odgovornost po tem zakonu vsi, ki so aktivno delovali v ožjem vodstvu najvišjega organa navedene organizacije ZKS in najvišjega vodstva službe SDV v prej navedenem obdobju, kar mora zagotoviti pristojno državno tožilstvo po uradni dolžnosti bodisi po lastni inciativi ali na pisno pobudo posameznikov, ki poznajo take okoliščine in jih bodo s svojim pričanjem tudi dokazali.

III. POPRAVA KRIVIC

3. člen

Na podlagi neposrednega vpogleda v arhivsko gradivo (navedeno v 2.členu) v okviru Arhiva Republike Slovenije in v skladu z veljavnim zakonom o uporabi tega gradiva lahko popravo krivic, ki so bile povzročene s partijsko revolucijo v obdobju od začetka leta 1941 do konca leta 1945, zahteva bodisi še živeči neposredno prizadeti ali njegovi zakoniti dediči.

Navedeni upravičenci lahko dosežejo popravo krivic na ta način, da pri pristojnem državnem tožilstvu vložijo zahtevo za ustrezno materialno nadomestilo za povzročene krivice in moralno zadoščenje, proti neposredno odgovornim za povzročitev teh krivic oz. proti še živečim neposrednim krivcem za takšna dejanja pa zahtevajo tudi uvedbo kazenskega postopka.

O taki zahtevi, ki mora biti utemeljena in podkrepljena tudi z ustreznimi dokazi ali pričevanji, mora pristojno tožilstvo presoditi po uradni dolžnosti in v okviru zakonsko določenega roka ter ustrezno ukrepati.

4. člen

Na podlagi neposrednega vpogleda v arhivsko gradivo (navedeno v 2.členu) v okviru Arhiva Republike Slovenije in v skladu z veljavnim zakonom o uporabi tega gradiva lahko popravo krivic, ki so bile povzročene v obdobju od konca leta 1945 do prvih demokratičnih volitev v letu 1990 s strani oblastniških organov oz. v 1. členu navedenih služb UDV, SDV proti tako imenovanim "notranjim sovražnikom in nasprotnikom samoupravnega socializma" zahteva bodisi še živeči neposredno prizadeti ali njihovi zakoniti dediči.

Navedeni upravičenci lahko dosežejo popravo krivic na ta način, da pri pristojnem državnem tožilstvu vložijo zahtevo za ustrezno materialno nadomestilo za povzročene krivice in moralno zadoščenje, proti neposredno odgovornim za povzročitev teh krivic oz. proti še živečim neposrednim krivcem za takšna dejanja pa zahtevajo tudi uvedbo kazenskega postopka.

O taki zahtevi, ki mora biti utemeljena in podkrepljena tudi z ustreznimi dokazi ali pričevanji, mora pristojno tožilstvo presoditi po uradni dolžnosti in v okviru zakonsko določenega roka ter ustrezno ukrepati.

IV. ODPRAVA PRIVILEGIJEV

5. člen

S tem zakonom se ukinjajo privilegiji glede določitve izjemne pokojnine za vse udeležence v 1. členu navedene NOB in druge borce oz. za vse nosilce pomembnih družbenih funkcij v obdobju pred koncem leta 1990 na ta način, da se jim nova pokojninska osnova določi zgolj na podlagi njihove dejanske delovne dobe in dosežene strokovne izobrazbe, katero morajo dokazati z ustreznimi dokumenti. Nova pokojninska osnova se jim začne izplačevati z dnem uveljavitve tega zakona.

Za izvajane te odločbe so odgovorni vsi pristojni v okviru Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije, za kar v primeru neizvajana te določbe prevzemajo tudi neposredno kazensko odgovornost po tem zakonu.

Izvajanje te določbe mora zagotoviti pristojno državno tožilstvo po uradni dolžnosti bodisi po lastni iniciativi ali na pisno pobudo posameznikov, ki poznajo take okoliščine in jih s svojim pričevanje tudi dokažejo.

6. člen

S tem zakonom se ukinjajo privilegiji glede predčasnega upokojevanja ali določitve izjemne pokojnine za vse uslužbence državnih organov in drugih institucij ter družbenopolitičnih organizacij v obdobju pred koncem leta 1990 na ta način, da se jim nova pokojnina določi zgolj na podlagi njihove dejanske delovne dobe in dosežene strokovne izobrazbe. Katero morajo dokazati z ustreznimi dokumenti. Nova pokojninska osnova se jim začne izplačevati z dnem uveljavitve tega zakona.

Za izvajane te odločbe so odgovorni vsi pristojni v okviru Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije, za kar v primeru neizvajana te določbe prevzemajo tudi neposredno kazensko odgovornost po tem zakonu.

Izvajanje te določbe mora zagotoviti pristojno državno tožilstvo po uradni dolžnosti bodisi po lastni iniciativi ali na pisno pobudo posameznikov, ki poznajo take okoliščine in jih s svojim pričevanje tudi dokažejo.

7. člen

S tem zakonom se ukinjajo desetletja trajajoči privilegiji glede zasedanja pomembnih delovnih mest zgolj samo s strani preverjenih članov v 1. členu navedene organizacije ZKS na ta način, da morajo v roku 30 dni od dneva uveljavitve zakona vsi aktivni pripadniki oz. člani organizacije ZKS na začetku tako imenovane ťslovenske pomladiŤ sredi leta (30.junija) 1988 in vsi tajni sodelavci v 1. členu navedene službe SDV do prvih demokratičnih volitev leta 1990 samostojno odstopiti z vseh javnih funkcij in tako imenovanih "menedžerskih", vodilnih in vodstvenih delovnih mest v vseh državnih organih ter uradih, državnih institucijah, javnih zavodih, občinskih organih in upravah, v gospodarskih družbah in podjetjih, ki so v večinski lasti države.

Prepoved opravljanja takih funkcij ali delovnih nalog traja za člane organizacije ZKS naslednjih 15 let, za člane najvišjega organa te organizacije in tajne sodelavce službe SDV pa naslednjih 20 let. Naslednjih dvajset let ne smejo opravljati odgovornih javnih funkcij tudi kadri, ki so to delali v organih bivše SFRJ in KOS-a (Kontra obveščevalne službe v JLA). V tem času lahko opravljajo samo strokovne delovne naloge za katere so dejansko strokovno usposobljeni in niso v nasprotju z 8. členom tega zakona.

V primeru neupoštevanja te določbe v navedenem roku prevzamejo vsi v prejšnjem odstavku navedeni neposredno kazensko odgovornost po tem zakonu, kar mora zagotoviti državno tožilstvo po uradni dolžnosti, bodisi po lastni iniciativi oz. na podlagi prijav posameznikov, ki takšne okoliščine poznajo in jih lahko s svojim pričevanjem tudi dokažejo.

8. člen

S tem zakonom se ukinja privilegij, da so bili mnogi akademski nazivi oz. magistrski in doktorski naslovi zlasti na družboslovnih področjih podeljeni na podlagi utemeljevanja marksistične in izmišljene socialistično-samoupravne ideologije, ki se je v vseh družbenih sistemih izkazala kot skrajno škodljiva in je bila zato povsod (z izjemo Kube in na nek način Kitajske) tudi odpravljena.

To se doseže na ta način, da se odvzamejo vsi na podlagi utemeljevanja navedene ideologije podeljeni znanstveni naslovi, kar mora v 30 dneh od dneva uveljavitve tega zakona prijaviti pristojni fakulteti vsak, ki je svoj znanstveni naslov dosegel na tej podlagi, pristojni urad take fakultete pa mora izdati ustrezno odločbo. Vsem na ta način prizadetim se omogoči, da odvzeti znanstveni naslov lahko povrnejo s ponovno obrambo istega ali spremenjenega znanstvenega dela po veljavnih zakonih in pravilih pristojne fakultete.

Za izdajo prej navedene odločbe o odvzemu znanstvenega naslova so odgovorni pristojni v okviru vseh fakultet in drugih visokošolskih institucij, ki so podeljevale prej opisane znanstvene naslove in je to razvidno tudi iz arhiviranega znanstvenega dela. V primeru neizvajanja te določbe pa prevzamejo tudi neposredno kazensko odgovornost po tem zakonu.

Izvajanje te določbe mora zagotoviti pristojno državno tožilstvo po uradni dolžnosti bodisi po lastni iniciativi ali na pisno pobudo posameznikov, ki poznajo take okoliščine in jih s svojim pričevanje tudi dokažejo.

V. KAZENSKE DOLOČBE

9. člen

V primerih neizvajanja določb v zgoraj navedenih členih tega zakona morajo pristojni sodni organi na podlagi ustreznega gradiva pristojnega državnega tožilstva uveljaviti naslednje kazenske določbe:

Z denarno kaznijo najmanj 3.000.000.00 EUR za prekršek ob neizvajanju določb tega zakona se kaznujejo vsi v 2. členu navedeni posamezniki glede izročitve arhivov organizacij KPS in ZKS ter delovanju službe SDV ter njihovih predhodnic.

Z denarno kaznijo najmanj 2.000.000.00 EUR za prekršek ob neizvajanju določb tega zakona se kaznujejo vsi v 7. členu navedeni posamezniki glede samostojnega odstopa in prepovedi opravljanja funkcij in opravljanje delavnih nalog.

Z denarno kaznijo najmanj 1.500.000.00 EUR za prekršek ob neizvajanju določb tega zakona se kaznujejo vsi v 8. členu navedeni posamezniki glede samostojne prijave pristojni fakulteti, da jim je bil neutemeljeno podeljen znanstveni naslov.

Z denarno kaznijo najmanj 150.000.00 EUR za prekršek ob neizvajanju določb tega zakona se kaznujejo vsi v tem zakonu navedeni, ki so pristojni in odgovorni za dosledno izvajanje tega zakona, vendar tega potem zaradi kakršnegakoli neupravičenega razloga ne bodo storili.

Pristojni sodni organi navedenih zneskov denarne kazni v nobenem primeru ne smejo spremeniti v zaporno kazen, ampak morajo narediti vse potrebno za izterjanje plačila kazni z zasegom in odprodajo zasebnega premoženja kršiteljev in ožjih družinskih članov. Vsi navedeni zneski denarnih kazni v tem členu se morajo ob plačilu revalorizirati glede na rast inflacije in v primeru ne takojšnjega plačila obračunati zakonite zamudne obresti po veljavnem zakonu.

V primeru dane pobude posameznikov pristojnemu državnemu tožilstvu za ukrepanje po določbah tega zakona, ker vedo za kršenje določb tega zakona in to po tem s svojim pričanjem dokažejo tudi na pristojnem sodišču, se takim pobudnikom kot nadomestilo za izgubljeni čas in tveganje morebitnega maščevanja prizadetih izplača ustrezno denarno nadomestilo.

Takšno nadomestilo mora znašati najmanj eno petino navedenih zneskov denarne kazni za prekršek, ki se v primeru večjega števila pobudnikov za posamezen primer kršitve določb tega zakona razdeli na enake dele.

VI. KONČNA DOLOČBA

10. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

Avtor: magister Janez Šček

Zakon o odpravi privilegijev socializma in 20 let trajajoče škodljive tranzicije

Prelagam sprejetje zakona, s katerim se v celoti odpravi privilegije socializma in 20 let trajajoče škodljive tranzicije. S tem se bo s položajev odstranilo vse, ki priviligirance in pripadnike nekdanje obveščevalne službe UDBA. Izvedba lustracije je nujno potrebna za obstanek te države.

ZAKON o Odpravi Privilegijev Socializma in 20 let trajajoče škodljive tranzicije

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja nekatera še vedno odprta vprašanja iz obdobja od leta 1941 dalje, ko je bila pod pretvezo narodno osvobodilnega boja (s kratico NOB) proti tedanjemu okupatorju slovenskega ozemlja izvedena krvava komunistična revolucija in državljanska vojna.

Na podlagi tako prikritih ciljev pa je bil po osvoboditvi leta 1945 ustvarjen politični in gospodarski sistem, ki je bil dolga desetletja večinoma škodljiv za pretežni del slovenskega naroda.

Za uvajanje in vzdrževanja takega sistema na slovenskem sta brez najmanjšega dvoma odgovorni takratna politična organizacija Komunistična partija Slovenije (KPS), ki je bila glavni pobudnik in organizator navedene NOB, in njena naslednica Zveza komunistov Slovenije (ZKS) ter njena politična policija, ki se je najprej imenovala Uprava državne varnosti (UDV), kasneje pa se je preimenovala v Službo državne varnosti (SDV).

S krvavo revolucijo pridobljeno oblast sta navedeni organizaciji KPS in ZKS obdržali z vzpostavitvijo tako imenovanega "socialističnega" družbenega sistema, ki je bil v bistvu totalitaren (celoten, vseobsegajoč, povzemajoč, vse v svoje območje), saj je le navidezno državnim ciljem podredil vse javno in zasebno življenje, pri čemer je izključeval vsako drugačno mnenje ali opozicijo, kar je bilo zapisano tudi v tedanji (jugoslovanski) slovenski ustavi.

S tem totalitarnim režimom (politično ureditvijo) so bile tako že v kali zatrte nekatere temeljne človekove pravice in svoboščine, kar je po tem trajalo vse do leta 1990, ko je bila sprejeta nova (izključno) Slovenska ustava.

V vsem tem obdobju so bili mnogi zaradi uveljavljanja svoje temeljne pravice do svobodnega mišljenja in gibanja tudi sodno preganjani ali drugače omejevani. Zaradi ugodnejšega zunanjega videza je bila taka državna ureditev preimenovana v "sistem socialističnega samoupravljanja", ki naj bi tak totalitarizem (totalni politični sistem) zagotovil tudi dolgoročno.

Navedeni službi tajne politične policije pa sta ga vzdrževali z metodami represije (zatiranje, podtikanje, zaprtje in kazenski ukrepi).

Na podlagi izmišljene znanstvene teorije je bil vzpostavljen tudi tako imenovani "socialistično-samoupravni gospodarski sistem", ki je v bistvu omogočal odločanje v zelo ozkih izključno političnih (partijskih) krogih, temeljil pa je na visoki inflaciji in zadolževanju v tujini.

Zaradi neracionalne in zelo šibke organizacije ter gospodarske neučinkovitosti ter skozi to veliko slabših poslovnih rezultatov je ta sistem terjal tudi večje zadolževanje v tujini od potrebnega, kar pa je v bistvu pomenilo prelaganje večine tedanjih problemov na poznejše rodove.

Odkriti podporniki tega totalitarnega režima so zgolj na podlagi tega članstva prišli najbolj odgovornih ter najvišje plačanih delovnih mest, čeprav zanje največkrat niso imeli potrebnih strokovnih referenc. Dovolj je bila pripadnost in t.i. moralnopolitična neoporečnost.

Vsa navedena dejstva so splošno poznana in podkrepljena tudi z mnogimi uradnimi arhivskimi podatki in analizami iz tega obdobja, posledice tega nerazumnega, samoljubnega (egoističnega) in skrajno škodljivega početja za pretežni del državljanov Slovenije pa so strnjene v sedanjem javnem dolgu Republike Slovenije, ki je večinoma nastal prav v tem obdobju, se pa povečuje še naprej, odplačevati pa ga bodo morali še otroci današnjih otrok.

Ta zakon ne ureja ugotavljanja odgovornosti in iskanje krivcev za vzpostavitev in sodelovanje v navedenem totalitarnem režimu, ker to prepušča pristojnim državnim tožilstvom, da to storijo po uradni dolžnosti na podlagi pobud prizadetih posameznikov, ki bodo po določbah tega zakona zahtevali popravo storjenih krivic. Z določbami tega zakona se:

- Odpravljajo nekateri privilegiji (posebne, izjemne pravice določene družbene plasti), ki so si jih neupravičeno in predvsem na škodo drugih prilastili samo eminentni (najbolj vidni) predstavniki bivšega totalitarnega režima;

- Preprečuje možnost , da bi podobne stvari dogajale tudi v prihodnjem obdobju, zaradi česar preverjenim zagovornikom in podpornikom bivšega totalitarnega režima za določen čas prepoveduje opravljanje vodilnih delovnih nalog;

- Samo omogoča, da se bo na podlagi izvajanja določb tega zakona Republika Slovenija dokončno izvila izpod jarma nekdanjega totalitarnega režima in postala sodobna ter napredna evropska država.

II. IZROČITEV ARHIVOV

2. člen

Odgovorni predstavniki najvišjega in najožjega vodstva v 1. členu navedene organizacije ZKS in službe SDV ter KOS v obdobju od začetka tako imenovane "slovenske pomladi" v sredini leta 1988 do prvih demokratičnih volitev v letu 1990 morajo v 30 dneh od dneva uveljavitve tega zakona izročiti Arhivu Republike Slovenije celotno svoje arhivsko gradivo, ki se je v tem obdobju nahajalo v tajnih podzemnih objektih zgradbah na več desetletji zaprtem območju okrog Gotenice in Kočevske Reke in drugod, vendar so ob odprtju tega območja v letu 1990 našli le prazne arhivske police in omare, s čimer je bila preko televizije doslej že večkrat seznanjena tako slovenska kot tudi mednarodna javnost.

Predvideti je mogoče, da so se v tem arhivskem gradivu med drugim nahajali tudi podatki o izvršenih povojnih pobojih na tem območju, o čemer pričajo tamkajšnja množična grobišča, razen tega pa tudi zaupni podatki o članstvu organizacije KPS in ZKS ter o delovanju službe SDV in o njenih tajnih sodelavcih.

V primeru neupoštevanja te določbe v navedenem roku prevzemajo neposredno kazensko odgovornost po tem zakonu vsi, ki so aktivno delovali v ožjem vodstvu najvišjega organa navedene organizacije ZKS in najvišjega vodstva službe SDV v prej navedenem obdobju, kar mora zagotoviti pristojno državno tožilstvo po uradni dolžnosti bodisi po lastni inciativi ali na pisno pobudo posameznikov, ki poznajo take okoliščine in jih bodo s svojim pričanjem tudi dokazali.

III. POPRAVA KRIVIC

3. člen

Na podlagi neposrednega vpogleda v arhivsko gradivo (navedeno v 2.členu) v okviru Arhiva Republike Slovenije in v skladu z veljavnim zakonom o uporabi tega gradiva lahko popravo krivic, ki so bile povzročene s partijsko revolucijo v obdobju od začetka leta 1941 do konca leta 1945, zahteva bodisi še živeči neposredno prizadeti ali njegovi zakoniti dediči.

Navedeni upravičenci lahko dosežejo popravo krivic na ta način, da pri pristojnem državnem tožilstvu vložijo zahtevo za ustrezno materialno nadomestilo za povzročene krivice in moralno zadoščenje, proti neposredno odgovornim za povzročitev teh krivic oz. proti še živečim neposrednim krivcem za takšna dejanja pa zahtevajo tudi uvedbo kazenskega postopka.

O taki zahtevi, ki mora biti utemeljena in podkrepljena tudi z ustreznimi dokazi ali pričevanji, mora pristojno tožilstvo presoditi po uradni dolžnosti in v okviru zakonsko določenega roka ter ustrezno ukrepati.

4. člen

Na podlagi neposrednega vpogleda v arhivsko gradivo (navedeno v 2.členu) v okviru Arhiva Republike Slovenije in v skladu z veljavnim zakonom o uporabi tega gradiva lahko popravo krivic, ki so bile povzročene v obdobju od konca leta 1945 do prvih demokratičnih volitev v letu 1990 s strani oblastniških organov oz. v 1. členu navedenih služb UDV, SDV proti tako imenovanim "notranjim sovražnikom in nasprotnikom samoupravnega socializma" zahteva bodisi še živeči neposredno prizadeti ali njihovi zakoniti dediči.

Navedeni upravičenci lahko dosežejo popravo krivic na ta način, da pri pristojnem državnem tožilstvu vložijo zahtevo za ustrezno materialno nadomestilo za povzročene krivice in moralno zadoščenje, proti neposredno odgovornim za povzročitev teh krivic oz. proti še živečim neposrednim krivcem za takšna dejanja pa zahtevajo tudi uvedbo kazenskega postopka.

O taki zahtevi, ki mora biti utemeljena in podkrepljena tudi z ustreznimi dokazi ali pričevanji, mora pristojno tožilstvo presoditi po uradni dolžnosti in v okviru zakonsko določenega roka ter ustrezno ukrepati.

IV. ODPRAVA PRIVILEGIJEV

5. člen

S tem zakonom se ukinjajo privilegiji glede določitve izjemne pokojnine za vse udeležence v 1. členu navedene NOB in druge borce oz. za vse nosilce pomembnih družbenih funkcij v obdobju pred koncem leta 1990 na ta način, da se jim nova pokojninska osnova določi zgolj na podlagi njihove dejanske delovne dobe in dosežene strokovne izobrazbe, katero morajo dokazati z ustreznimi dokumenti. Nova pokojninska osnova se jim začne izplačevati z dnem uveljavitve tega zakona.

Za izvajane te odločbe so odgovorni vsi pristojni v okviru Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije, za kar v primeru neizvajana te določbe prevzemajo tudi neposredno kazensko odgovornost po tem zakonu.

Izvajanje te določbe mora zagotoviti pristojno državno tožilstvo po uradni dolžnosti bodisi po lastni iniciativi ali na pisno pobudo posameznikov, ki poznajo take okoliščine in jih s svojim pričevanje tudi dokažejo.

6. člen

S tem zakonom se ukinjajo privilegiji glede predčasnega upokojevanja ali določitve izjemne pokojnine za vse uslužbence državnih organov in drugih institucij ter družbenopolitičnih organizacij v obdobju pred koncem leta 1990 na ta način, da se jim nova pokojnina določi zgolj na podlagi njihove dejanske delovne dobe in dosežene strokovne izobrazbe. Katero morajo dokazati z ustreznimi dokumenti. Nova pokojninska osnova se jim začne izplačevati z dnem uveljavitve tega zakona.

Za izvajane te odločbe so odgovorni vsi pristojni v okviru Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije, za kar v primeru neizvajana te določbe prevzemajo tudi neposredno kazensko odgovornost po tem zakonu.

Izvajanje te določbe mora zagotoviti pristojno državno tožilstvo po uradni dolžnosti bodisi po lastni iniciativi ali na pisno pobudo posameznikov, ki poznajo take okoliščine in jih s svojim pričevanje tudi dokažejo.

7. člen

S tem zakonom se ukinjajo desetletja trajajoči privilegiji glede zasedanja pomembnih delovnih mest zgolj samo s strani preverjenih članov v 1. členu navedene organizacije ZKS na ta način, da morajo v roku 30 dni od dneva uveljavitve zakona vsi aktivni pripadniki oz. člani organizacije ZKS na začetku tako imenovane ťslovenske pomladiŤ sredi leta (30.junija) 1988 in vsi tajni sodelavci v 1. členu navedene službe SDV do prvih demokratičnih volitev leta 1990 samostojno odstopiti z vseh javnih funkcij in tako imenovanih "menedžerskih", vodilnih in vodstvenih delovnih mest v vseh državnih organih ter uradih, državnih institucijah, javnih zavodih, občinskih organih in upravah, v gospodarskih družbah in podjetjih, ki so v večinski lasti države.

Prepoved opravljanja takih funkcij ali delovnih nalog traja za člane organizacije ZKS naslednjih 15 let, za člane najvišjega organa te organizacije in tajne sodelavce službe SDV pa naslednjih 20 let. Naslednjih dvajset let ne smejo opravljati odgovornih javnih funkcij tudi kadri, ki so to delali v organih bivše SFRJ in KOS-a (Kontra obveščevalne službe v JLA). V tem času lahko opravljajo samo strokovne delovne naloge za katere so dejansko strokovno usposobljeni in niso v nasprotju z 8. členom tega zakona.

V primeru neupoštevanja te določbe v navedenem roku prevzamejo vsi v prejšnjem odstavku navedeni neposredno kazensko odgovornost po tem zakonu, kar mora zagotoviti državno tožilstvo po uradni dolžnosti, bodisi po lastni iniciativi oz. na podlagi prijav posameznikov, ki takšne okoliščine poznajo in jih lahko s svojim pričevanjem tudi dokažejo.

8. člen

S tem zakonom se ukinja privilegij, da so bili mnogi akademski nazivi oz. magistrski in doktorski naslovi zlasti na družboslovnih področjih podeljeni na podlagi utemeljevanja marksistične in izmišljene socialistično-samoupravne ideologije, ki se je v vseh družbenih sistemih izkazala kot skrajno škodljiva in je bila zato povsod (z izjemo Kube in na nek način Kitajske) tudi odpravljena.

To se doseže na ta način, da se odvzamejo vsi na podlagi utemeljevanja navedene ideologije podeljeni znanstveni naslovi, kar mora v 30 dneh od dneva uveljavitve tega zakona prijaviti pristojni fakulteti vsak, ki je svoj znanstveni naslov dosegel na tej podlagi, pristojni urad take fakultete pa mora izdati ustrezno odločbo. Vsem na ta način prizadetim se omogoči, da odvzeti znanstveni naslov lahko povrnejo s ponovno obrambo istega ali spremenjenega znanstvenega dela po veljavnih zakonih in pravilih pristojne fakultete.

Za izdajo prej navedene odločbe o odvzemu znanstvenega naslova so odgovorni pristojni v okviru vseh fakultet in drugih visokošolskih institucij, ki so podeljevale prej opisane znanstvene naslove in je to razvidno tudi iz arhiviranega znanstvenega dela. V primeru neizvajanja te določbe pa prevzamejo tudi neposredno kazensko odgovornost po tem zakonu.

Izvajanje te določbe mora zagotoviti pristojno državno tožilstvo po uradni dolžnosti bodisi po lastni iniciativi ali na pisno pobudo posameznikov, ki poznajo take okoliščine in jih s svojim pričevanje tudi dokažejo.

V. KAZENSKE DOLOČBE

9. člen

V primerih neizvajanja določb v zgoraj navedenih členih tega zakona morajo pristojni sodni organi na podlagi ustreznega gradiva pristojnega državnega tožilstva uveljaviti naslednje kazenske določbe:

Z denarno kaznijo najmanj 3.000.000.00 EUR za prekršek ob neizvajanju določb tega zakona se kaznujejo vsi v 2. členu navedeni posamezniki glede izročitve arhivov organizacij KPS in ZKS ter delovanju službe SDV ter njihovih predhodnic.

Z denarno kaznijo najmanj 2.000.000.00 EUR za prekršek ob neizvajanju določb tega zakona se kaznujejo vsi v 7. členu navedeni posamezniki glede samostojnega odstopa in prepovedi opravljanja funkcij in opravljanje delavnih nalog.

Z denarno kaznijo najmanj 1.500.000.00 EUR za prekršek ob neizvajanju določb tega zakona se kaznujejo vsi v 8. členu navedeni posamezniki glede samostojne prijave pristojni fakulteti, da jim je bil neutemeljeno podeljen znanstveni naslov.

Z denarno kaznijo najmanj 150.000.00 EUR za prekršek ob neizvajanju določb tega zakona se kaznujejo vsi v tem zakonu navedeni, ki so pristojni in odgovorni za dosledno izvajanje tega zakona, vendar tega potem zaradi kakršnegakoli neupravičenega razloga ne bodo storili.

Pristojni sodni organi navedenih zneskov denarne kazni v nobenem primeru ne smejo spremeniti v zaporno kazen, ampak morajo narediti vse potrebno za izterjanje plačila kazni z zasegom in odprodajo zasebnega premoženja kršiteljev in ožjih družinskih članov. Vsi navedeni zneski denarnih kazni v tem členu se morajo ob plačilu revalorizirati glede na rast inflacije in v primeru ne takojšnjega plačila obračunati zakonite zamudne obresti po veljavnem zakonu.

V primeru dane pobude posameznikov pristojnemu državnemu tožilstvu za ukrepanje po določbah tega zakona, ker vedo za kršenje določb tega zakona in to po tem s svojim pričanjem dokažejo tudi na pristojnem sodišču, se takim pobudnikom kot nadomestilo za izgubljeni čas in tveganje morebitnega maščevanja prizadetih izplača ustrezno denarno nadomestilo.

Takšno nadomestilo mora znašati najmanj eno petino navedenih zneskov denarne kazni za prekršek, ki se v primeru večjega števila pobudnikov za posamezen primer kršitve določb tega zakona razdeli na enake dele.

VI. KONČNA DOLOČBA

10. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

Avtor: magister Janez Šček