15. 11. 2012
Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo
Ureditev sistema lokalne samouprave pomeni funkcionalno decentralizacijo unitarne države, kakršna je poleg še drugih 22 držav članic EU tudi Republika Slovenija. Decentralizacija pa ni zgolj ustanovitev nižjih ravni oblasti, pač pa predvsem njihova regulatorna, finančna in kadrovska samostojnost. Pobuda vsebuje predlog ukinjanja javnih zavodov v občinah, kadar se njihove dejavnosti podvajajo. Pobudnik predpostavlja, da bi odločitev o ukinitvi občinskih javnih zavodov sprejel državni organ. Opozarjamo, da bi s takšnim ukrepom posegli v ustavno zagotovljeno avtonomijo lokalne samouprave in njihovo pravico do lastne organiziranosti. Evropska listina lokalne samouprave, ki je podlaga tudi za ustavno pravne temelje slovenske lokalne samouprave, določa, da lokalna samouprava označuje pravico in sposobnost lokalnih oblasti, da v mejah zakona urejajo in opravljajo bistveni del javnih zadev v okviru svojih nalog in v korist lokalnega prebivalstva. To pravico uresničujejo sveti ali skupščine, ki jih sestavljajo člani, izvoljeni s svobodnim in tajnim glasovanjem na podlagi neposredne, enakopravne in splošne volilne pravice, in imajo lahko izvršilne organe, ki so jim odgovorni. Temeljna pooblastila in naloge lokalnih oblasti so predpisane z ustavo in zakonom. Lokalne oblastim imajo v okviru zakona polno svobodo pri uresničevanju svojih pobud glede vsake stvari, ki ni izključena iz njihove pristojnosti ali ni v pristojnosti kakšne druge oblasti.
Ti postulati v enaki meri veljajo tudi za slovenske občine. Pri izvrševanju njihovih nalog in pristojnosti oziroma pri izvajanju javnih služb imajo polno avtonomijo pri odločitvah, katere javne službe bodo izvajali javni zavodi in kakšen bo njihov delokrog. V kolikor predlagatelj pobude ocenjuje, da dva javna zavoda v konkretni občini opravljata enake ali celo iste naloge, ima pravico to pobudo posredovati županu konkretne občine.
Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je ustanovljen na podlagi Zakona o javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 29/10; v nadaljevanju: ZJSKD) katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija. Njegove naloge so opredeljene v ZJSKD in Aktu o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 72/10). Sklad ima območne izpostave (v nekaterih občinah), ki opravljajo naloge sklada za območje, za katerega so organizirane. Naloge sklada so vezane predvsem na spodbujanje razvoja in ustvarjalnosti na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ter na izvajanje ukrepov, določenih v nacionalnem programu kulture. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti lahko seveda izvaja tudi projekte in programe za samoupravne lokalne skupnosti na podlagi pogodbe, sklenjene med skladom in samoupravno lokalno skupnostjo.
Zavodi s področja kulture pa so ustanovljeni na podlagi Zakona o zavodih in Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Njihove naloge in pristojnosti določi ustanovitelj z aktom o ustanovitvi. Iz vprašanja ni razvidno ali gre za javni ali za zasebni zavod. V kolikor je mišljen javni zavod, je ustanoviteljica le- tega lahko država ali lokalna skupnost. Predvidevamo, da gre v primeru vprašanja za javni zavod, katerega ustanoviteljica je lokalna skupnost.
Javni sklad za kulturne dejavnosti in javni zavod, katerega ustanoviteljica je lokalna skupnost, imata:
- različno naravo in
- različna ustanovitelja.
Ustanavljanje javnih zavodov na lokalni ravni in opredelitev njihovih nalog je v izključni pristojnosti lokalnih skupnosti.
Vprašanje, kdo se podpiše kot organizator posamezne prireditve, po našem mnenju nima nobene povezave z dejstvom, da na nekem območju obstaja več subjektov, katerih namen je povezan s kulturo. Kot organizator posamezne prireditve se podpiše tisti subjekt, ki prireditev organizira.