Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Bolj enakopravna država!

3038 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Predlagam, da se uveljavi zakon, ki bi veljal za vse podjetja, ter za celoten javni sektor uvlejavi zakon, da bi imeli plače delavci med seboj zelo podobne in da nebi bilo takšnih krivic, kot so sedaj! Navajam primer: Terme Čatež, delavci v kuhnji, termalni revieri, ... delajo za minimalno plačo bogih 600e na mesec in delajo vse dni v tednu razen enega dneva, ki si ga po možnosti lahko izberejo, ter študenti tam delajo po 3e/h. To so glavni delavci, da je lahko podjetje tako uspešno, nato pa pogledamo na vrh samega podjetja, si pa izplačujejo zelo visoke nagrade, ter služijo in "izkoriščajo" delavce za svoje bogastvo. Naslednji primer: Ime podjetja nebi raje navedel. Podobno kot pri termah čatež, mogoče še huje. Spet isto, delavci delajo, višji si izplačujejo nagrade, se vozijo z svojim službenim avtomobilim za privatne zadeve ... zakaj je pol avto pisan na podjetje? In kar me najbolj moti. Ali izobrazba človeka sploh kaj pomeni? V pisarni delajo ljudje, ki imajo komaj dokončano OŠ, ter imajo višjo plačo, kot navaden delavec v proizvodnji, ki je tehnik. Moti me tudi to, da je v teh časih možno dubiti delo samo preko poznanstva, usaj 90% je tako. Torej, moji predlogi so da se finance uravnajo tako, da je maksimalno razmerje med minimalno plačo v podjetju in maksimalno plačo(vključno z nagradami) 4:1, kar pa podjetju ostaja višek naj podjetje pospeši rast ali pa, če podjetje nima nikakaršne vinšje vizije naj dvigne delavcim plačo ali pa naj trga nekakšen del dobička država. Moj drugi predlog, da mora podjetje zaposlovati primirno izobražene na primerno delovno mesto, ter prilagajati plačo glede na stopnjo izobrazbe! Posebaj za javni sektor pa priporočam, da dopolni zakon glede upokojitve in sicer, da tisti ki je dosegel dovolj visoko delovno dobo za upokojitev, da ima 5 let časa da se upokoji, sicer ga država prisilno upokoji, tako bi imeli mladi večjo priložnost da se zaposlijo. Mislim da bi z mojim tremi predlogim se država dosti izboljšala, ter bi si tudi malce bolj hitro naplonila državana blagajna. Upam da bo Slovenija čimprej na zeleni veji, ter da bo makismalen dvog države znašal makismalno 600e na državljana.

20 glasov

4 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Marko Cerjak 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


30. 11. 2012

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Plačilo za delo je eden pomembnih elementov delovnega razmerja. Za delavca je to ena od bistvenih pravic iz delovnega razmerja, za delodajalca pa je obveznost plačila ena od bistvenih obveznosti. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02, 79/06-ZZZPB-F, 46/07-Odl. US, 103/07, 45/08-ZArbit in 83/09-Odl. US, v nadaljevanju ZDR) kot temeljni predpis na področju delovnih razmerij vsebuje temeljne določbe o plačnem sistemu v posebnem tretjem poglavju in poleg sestavin plače določa nadomestila, povračila stroškov, regres za letni dopust, odpravnino ob upokojitvi. Posebej varuje enako plačilo ne glede na spol ter določa čas, način in kraj plačila ter pravila v zvezi z zadržanjem in pobotanjem izplačila plače ter določa minimum, ki ga mora delodajalec upoštevati pri določanju plače. Gre torej za zagotavljanje minimalnih pravic pri posameznih izplačilih, ki se z avtonomnimi akti lahko povečajo. Določitev plačila za konkretnega delavca je v zasebnem sektorju v določenih zakonskih okvirih prepuščena pogodbeni ureditvi med delavcem in delodajalcem, plačilo za delo pa je tudi pomemben predmet urejanja socialnih partnerjev v kolektivnih pogodbah. Upoštevaje navedeno menimo, da bi zakonska določitev razmerja med minimalno in maksimalno plačo v zasebnem sektorju pomenila premočan poseg v avtonomno voljo pogodbenih strank in v svobodo kolektivnega dogovarjanja.

V zvezi s predlogom, da bi morala podjetja zaposlovati primerno izobražene na primerna delovna mesta pa pojasnjujemo, da ZDR v prvem odstavku 20. člena določa, da mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom določene oziroma s strani delodajalca zahtevane in objavljene pogoje za opravljanje dela. Edini pogoj, ki ga določa ZDR, je splošna sposobnost za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ki znaša 15 let. Vsi ostali pogoji so vezani na potrebe delovnega mesta in so lahko določeni s predpisi ali avtonomnimi pravnimi akti. Med take pogoje sodi tudi strokovna usposobljenost. Kakšna naj bi torej bila strokovna usposobljenost in kako bo kandidat za zaposlitev dokazoval izpolnitev tega posebnega pogoja, pa je stvar presoje tistega, ki je tak pogoj določil.

Upoštevaje navedeno ureditev menimo, da so določbe ZDR, ki se nanašajo na plačilo za delo in pogoje za opravljanje dela, zadostne in ustrezne.

Priloge:

Komentarji