Uradniška delovna mesta vs. Strokovno-tehničniha delovna mesta
Pozdravljeni,
predlagam, da se pravice in privilegiji zaposlenih na Uradniških delovnih mestih približajo pravicam zaposlenim na Strokovno-tehničnih delovnih mestih v državni upravi, oziroma da se pravice zaposlenih na Uradniških delovnih mestih bistveno znižajo.
Strokovno-tehnična delovna mesta zasedajo pretežno (naj bi zasedali) strokovnjski s posameznih področij dela, zato ni razumno da imajo "uradniki", med katerimi so nekateri daleč od strokovnjakov, priviligiran položaj.
Ali lahko tole malo bolj konkretiziraš. Kateri pa so tisti veliki privilegiji uradnikov?
S predlogom se strinjam.
Glede uradnikov pa še tole... Službeno imam precej opravka z ARSO, kjer o strokovnih vprašanjih s področja gradbeništva odločajo razni sociologi, arheologi, ekonomisti,... ki pojma nimajo o določenih segmentih stroke. Zato pa so lahko zelo "pametni", ko je treba pisati Projektne pogoje in obravnavati posamezen primer.
Če dovolite, bi vaš predlog celo nadgradil v segmentu uradnikov, kjer predlagam ,da naj bodo na delovnih mestih, kjer je stik s strokovnimi vprašanji dejansko ljudje, ki se na problematiko razumejo... Ostale pa prerazporediti na delovna mesta kjer samo prelagajo papirje ali pa na sončno upravo. Učinek bo isti...
Mogoče so moji komentarji malo pod nivojem, ampak vprašajte prosim ljudi, koliko časa čakajo na Projektne pogoje ARSO, koliko časa na njihovo soglasje... Tudi leto ali 2... Je to sprejemljivo?
PROTI! Uradniška delovna mesta zahtevajo pooblaščenost, strokovno-tehnična delovna mesta pa pooblaščenosti ne zahtevajo. Pooblaščenost se doseže z ustreznim državnim izpitom in izpitom za imenovanje v naziv, ki pa ni potreben za strokovno-tehnično osebje. Uradniki so torej pooblaščene uradne osebe, ki za svoje delo nosijo precej večjo odgovornost kot pa strokovno-tehnično osebje. Za pooblaščena oz. uradniška delovna mesta veljajo tudi omejitve glede članstva v političnih strankah, prepovedano je dodatno popoldansko zaposlovanje z izjemo publicistične, kmetijske in proizvodnje dejavnosti.
Neka razlika v plači med pooblaščenim in strokovno-tehničnim kadrom vsekakor mora biti, a je hkrati tudi res, da so plače obojih glede na zahtevano izobrazbo sramotno nizke.
MiGi pa je s svojim komentarjem dotaknil čisto drugega problema, se pravi neučinkovitosti javne uprave, predlog pa vsebuje urejanje medsebojnega statusa pooblaščenih oseb in strokovno-tehničnega osebja (tajnice, vzdrževalci, arhivarji...) znotraj javnega sektorja.
Neučinkovitost javnega sektorja pa je sramota za državo, ki škoduje gospodarstvu in državi sami. O korupciji pa tokrat ne bom razpravljal.