Razpis obveznic ljudskega posojila
Vladi R Slovenije predlagam, da v zvezi morebitne nelikvidnosti oz. plačilne nesposobnosti razpiše ljudsko posojilo v višini 5 milijard evrov s 5 % letno obrestno mero. Moratorij na izplačilo je 5 let nato pa izplačilo glavnice in obresti v 5 letnih obrokih.
Navedeno tkim. ljudsko posojilo se ustrezno predstavi v glasilih javnega obveščanja in vseh medijih na območju R Slovenije in se pozove državljane, da po svojih močeh pomogajo pri ohranitvi finančne suverenosti države.
Vplačujejo lahko vsi državljani R Slovenije in vse pravne osebe s sedežem oz. registracijo na območju R Slovenije.
Vemo iz preteklosti, da smo že imeli podobna ljudska posojila (potres v Skopju, posojilo za ceste; v Avstro-Ogrski so bila poznana vojna posojila itd.).
Ob navedenem pa naj pripomnim, da je banke prvo potrebno reševati s prodajo njihovega lastnega premoženja (odvečne poslovalnice, poslovni prostori, objekti sindikalnega turizma v zdraviliščih in morju ter v gorah) in zastavljenimi in zavarovanimi terjatvami pravnih in fizičnih oseb (stanovanj, hiš, podjetij...) šele nato naj na pomoč pristopi država. Prav tako je potrebno omejiti plače poslovodnih organov v vseh podjetjih in ustanovah v državni lasti na največ plačo predsednika države, vlade.. Več ne more imeti nihče, najmanj pa tkim. kvazi strokovnjaki. Tako pa izkaže za lansko leto direktor NKBM preko 270.000 evrov letnega dohodka, banka pa v rdečih številkah, gospod Kramar iz Izlak 1 milijon evrov nagrade za 5 letno vodenje plus plačo, NLB pa s skoraj 2 milijardama slabih kreditov, za katere je utopično verjeti, da bodo kdajkoli poplačani. Če se gremo takšne igrice in slepomišenje so vsi ukrepi vlade in varčevanje vseh zaposlenih nesmiselni. Alil pred kratkim objavljeno poročilo računskega sodišča, da je investicija v 2 bloka za 170 zaprtih oseb v zaporu na Dobu narastla iz 6 milijonov evrov na kar 87 milijonov evrov. Odgovarjal seveda ne bo nihče, nobenemu od "strokovnjakov" ne bomo pokazali vrat. Se pač zgodi. Dokler bomo bomo, za nami potop. Se še spomnite, da je Jugoslovanske kraljeva vlada l. 1941 s več deset tonami državnih zlatih rezerv pobegnila v London. Danes seveda s tem ne mislim vlade, ki se trudi po svojih najboljših močeh (žal nekaj let prepozno, ker smo vsi sanjali zgodbo o uspehu) temveč posamezne podjetnike, menedžerje in direktorje. Le kam boste šli gospodje?