Ureditev tovornega prometa
Približno 14 dni nazaj sem se v koloni peljala po avtocesti iz Kopra proti Ljubljani. Na prehitevalnem pasu osebna vozila, na drugem pa kolona tovornjakov; če pa si pogledal registrske tablice, pa še večja katastrofa - mogoče vsak 15 tovornjak s slovensko registrsko tablico.
Cestnina naj bi bila dajatev za obrabnino ceste. 20.000 osebnih avtomobilov ne neredi toliko škode na cesti kot pravilno osno obremenjen tovornjak (če je tovornjak pretežek, se škoda še eksponentno poveča). Torej tovornjaki plačujejo bistveno prenizko cestnino (oz. je cestnina za osebna vozilla bistveno prevelika).
Vlada bi morala povečat cestnino za tovornjake do te mere, da bi jim bil prevoz po železnici cenejši. Hkrati pa bi se SŽ in vlada dogovorila za neko bolj normalono ceno prevoza in bi le ta moral biti reden (glede na št. tovornjakov bi bil ta večkrat dnevno). Tako bi vsi tuji tovornjaki šli na vlak, pa tudi iz Mb, Lj... do Kopra se ne bi vozili po cesti.
Pozitivni učinki bi bili vsaj sledeči:
- življenjska doba cest bi se bistveno podaljšala in dolgotrajno gledano bo potrebno bistevno manj denarja za popravilo cest
-bistevno manj izpučnih plinov
-boljša prometna varnost (kolikokrat tovornjak prehiteva drug tovornjak na avtocesti, ker je ta za 5 km/h hitrejši in s tem naredi zastoj na prehitevalnem pasu in s tem možnosti naleta)
-velika finančna spodbuda za SŽ (ne bo potrebno zalagat davkoplčevalski denar za njihov obstoj)
-šoferji tovornjakov bi v tem času, ko je tovornjak na vlaku, lahko počivali; z zakonom je določeno, da morajo na 4,5 ure vožnje 45 min počivati. S tem se poveča varnost v prometu in hkrati bi lahko prepotovali našo državo tudi v nedeljo, ko velja prepoved vožnje za tovorna vozila
-s povečanjem cestnine bi malo omejili poplavo uvožene (nekakovostne) hrane, kar bi spodbudilo prodajo domače hrane in tako povečalo domačo samooskrbo (trenutno je to v katastrofalnem stanju) in tudi živilsko industrijo