15. 11. 2012
Odziv Ministrstva za finance
V zvezi s predlogom, ki sodi v delovno področje Ministrstva za finance, to je, da se - poleg ukinitve plačevanja obveznih prispevkov za samostojnega podjetnika - ukine tudi plačevanje akontacije dohodnine, ker gre za brezobrestno kreditiranje države in je tudi nastavljena na poslovni uspeh preteklega leta, kar je zelo krivično merilo, vam posredujemo naslednji odgovor:
Dohodnina je letni davek od vsote različnih dohodkov, ki jih posameznik rezident doseže v koledarskem letu. Dohodnina se odmeri na letni ravni, praviloma z informativnim izračunom dohodnine, med letom pa se od posameznih dohodkov plačuje akontacija dohodnine kot predplačilo letno odmerjene dohodnine od vsote vseh dohodkov, ki jih posameznik doseže v posameznem koledarskem letu, in sicer z namenom, da se celotna letna obveznost porazdeli in plača že med letom, na letni ravni pa se opravi še končni obračun z odmero. Tako se od dohodnine, odmerjene zavezancu za posamezno davčno leto, odšteje med letom plačana akontacija dohodnine od posameznega dohodka. Poračun dohodnine na letni ravni se opravi z doplačilom zavezanca v primeru, ko je znesek odmerjene dohodnine večji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine ali z vračilom razlike dohodnine zavezancu v primeru, ko je znesek odmerjene dohodnine manjši od med letom plačane akontacije dohodnine.
Obravnavani predlog se nanaša na ukinitev akontacije dohodnine od enega od dohodkov, in sicer dohodka iz dejavnosti, pri čemer pa iz obrazložitve predloga izhaja, da se predlog dejansko nanaša na ukinitev predhodne akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, saj se le-ta določi v odvisnosti od poslovnega rezultata v preteklem letu. Glede na to, da predlog ni povsem jasen, odgovor v nadaljevanju temelji na navedeni predpostavki.
Odprava predhodne akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti bi pomenila, da se dohodnina od tega dohodka ne bi plačevala med letom, temveč v enkratnem znesku ob obračunu akontacije dohodnine v tekočem letu za preteklo leto, kar bi bilo zelo obremenjujoče z vidika zmožnosti plačila teh zavezancev. Poleg tega bi bila taka ureditev diskriminatorna v primerjavi z drugimi zavezanci za dohodnino, ki so zavezani plačevati akontacijo dohodnine od drugih dohodkov že med letom. Tudi mednarodno primerjalno naša ureditev medletnega akontiranja dohodnine ne odstopa od običajne ureditve, kot je zastavljena v sistemu dohodnine. Zato menimo, da je plačevanje predhodne akontacije dohodnine med letom tudi od dohodka iz dejavnosti samostojnega podjetnika smiselno in utemeljeno.
Kar zadeva višino predhodne akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti pa velja, da se le-ta v splošnem določa glede na zadnji letni obračun akontacije dohodnine od tega dohodka, ker se dohodek iz dejavnosti ugotavlja za posamezno poslovno leto. Vendar lahko zavezanec, katerega davčna osnova se za tekoče davčno leto razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno leto, od davčnega organa zahteva spremembo višine predhodne akontacije dohodnine. Glede na navedeno menimo, da je navedeno merilo ustrezno, saj se nanaša na poslovni rezultat predhodnega leta, poleg tega pa ga je mogoče spremeniti, če tekoči poslovni rezultat odstopa od poslovnega rezultata predhodnega leta.
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Posredovali ste nam predlog v zvezi s spremembo načina in obsega plačevanja prispevkov za obvezna socialno zavarovanje in akontacije dohodnine za osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost. Zato vas najprej obveščamo, da obravnavano področje in spremljajoči predpisi ne sodi v delovno področje ministrstva pristojnega za delo, temveč v delovno področje ministrstva pristojnega za finance in davčne uprave v njegovi sestavi.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju: ministrstvo) v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje na podlagi Zakona o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010 in 40/2012-ZUJF) izvaja na trgu dela ukrep samozaposlovanja (v nadaljevanju: ukrep) v okviru aktivne politike zaposlovanja, ki je namenjen brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitve je ogrožena (v nadaljevanju: iskalci zaposlitve). Iskalce zaposlitve spodbuja k opravljanju samostojne pridobitne dejavnosti v okviru organiziranega podjetja, ali pa z osebnim delom samostojno opravljajo katero drugo dejavnost (npr. zdravstveno, socialno varstveno, znanstveno, odvetniško, umetniško ali kulturno, itd).
Iz navedenega sledi, da so novoustanovljeni poslovni subjekti z ustanovitvenim aktom registrirani za opravljanje (ne)pridobitne dejavnosti. Posledično so obvezani plačevati akontacijo dohodnine na osnovi napovedi odmere dohodnine in prispevke za obvezna socialna zavarovanja na osnovi prijave zavarovalne podlage za obvezna socialna zavarovanja.
Ob podpori ukrepa se iskalci zaposlitve samozaposlijo v novoustanovljenem poslovnem subjektu, ustanovljenem za ta namen, in sicer za polni delovni čas ter obdobje vsaj dveh let. Zato novoustanovljeni poslovni subjekti po ustanovitvi prejme javna sredstva v obliki enkratne nepovratne pomoči v višini 4.500 EUR.
Ukrep je namenjen vlaganju v človeške vire z ciljem (samo)zaposlitve v okviru samostojne dejavnosti. Zato menimo, da je fizičnim osebam, ki samostojno opravljajo dejavnosti, zlasti podjetnikom, omogočiti poslovanje, ki bo spodbudno vplivalo na gospodarski razvoj. Glede na to, da v okviru aktivne politike zaposlovanja spodbujamo ustvarjanje novih delovnih mest z javnimi sredstvi menimo, da sta dolgoročno uspešno poslovanje in širjenje dejavnosti končni cilj, saj spodbuja trg dela k zaposlovanju oz. ustvarjanju novih delovnih mest.
Način in obsega plačevanja prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, akontacijo dohodnine in druge obdavčitve je potrebno urediti tako, da omogoča novoustanovljenim subjektov učinkovit začetek poslovanja in dolgoročno zagotovijo njihovo preživetje.
Skladno s pojasnilom Davčne uprave RS (št. 4212-25/2010, z dne 6. 10. 2010) »je subvencija za samozaposlitev, ki jo prejme fizična oseba, ki opravlja dejavnost, obdavčljiv dohodek. Glede na vsebino in naravo dohodka se obravnava kot dohodek iz dejavnosti, saj je pridobljen v okviru opravljanja dejavnosti oziroma za pokrivanje določenih stroškov oziroma izdatkov na začetku opravljanja dejavnosti (npr. za pokrivanje prispevkov za socialno varnost), ki se z računovodskega vidika, kot tudi davčnega vidika obravnavajo oziroma priznajo kot stroški iz naslova dejavnosti«.
Navedeno pojasnilo je tolmačenje nacionalne davčne zakonodaje s strani pristojnega organa na podlagi prizadevanja ministrstva, da se namenska sredstva Evropskega socialnega sklada ne bi obravnavala kot obdavčljiv prihodek iz poslovanja. Subvencija za samozaposlitve se upošteva pri osnovi odmere akontacije dohodnine, kar je finančno obremenjujoče predvsem za podjetnike, ki so se samozaposlili s pomočjo javnih sredstev proti koncu koledarskega leta.
Na koncu ponovno izpostavljamo, da v okviru aktivne politike zaposlovanja ne moremo podati razlogov primernost ali neprimernost predloga, spremembe prispevkov za obvezna socialna zavarovanja in akontacije dohodnine, za nadaljnjo obravnavo predloga.