Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Odprava monopola pri stanovanjskih upravnikih

3551 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Pozdravljeni!

predlagam, da se popravi definicija večine v stanovanjskem objektu, katerega upravlja upravnik.

Trenutno je večina tista, ki ima isto mnenje o nekateri zadevi, in je hkrati lastnik oz. etažni lastnik. V mojem konkretnem primeru, je to vedno upravnik, ki je hkrati tudi večinski lastnik. V mojem mestu, je taisti upravnik lastnik več takšnih objektov, kjer tvori večino, in s tem je tudi monopolist nad odločitvami.

Predlagam, da se definicijo večine popravi tako, da omeji upravnika na en glas, ne glede koliko stanovanj ima v lasti. V mojem konkretnem primeru smo trije lastniki od 9 stanovanj. Ostalih 6 stanovanj je lastnik omenjeni upravnik. V istem objektu je v pokletnem prostoru tudi trgovina, katrih prosto je lastnik občina, a je ta enota izvzeta iz vsega, saj je upravnik niti ne obravnava, kot da ne obstaja. Torej v tem konkretnem primeru bi predlagal, da ima upravnik 1 glas, ostali trije solastniki pa tudi vsak po enega, in tako bi upravnik imel 25% veljave vseh glasov.

Še to bi dodal, glede na to, da je upravnik podjetje, in kot tako ne živi v teh stanovanjih fizično, ampak so oddana v najem, bi glede na to predlagal v razmislek, ali naj ima upravnik v tem primeru sploh kakšno pravico glasovanja. Ker ne živi tam, nima osebnih izkušenj, kako monopolne odločitve upravnika vplivajo na kvaliteto oz nekvaliteto življenja v takšnem okolju.

Zdaj sem sicer lastnik enega od devetih stanovanj, a pri glasovanju smo vedno trije ZA kakšno pozitivno spremembo, upravnik je pa proti. Nimamo plana vzdrževanja, ker je večina proti. Nič nimamo, razen praznih obljub. Še več, ker je upravnik večina, nam določene stroške adaptiranja stavbe dodatno računa po položnici, namesto, da počaka, da se nabere dovolj denarja na računu za rezervni sklad. Saj mi nismo krivi, če se je upravnik zaračunal, in izbral po svojem, večinskem mnenju kakšnega izvajalca, ki je presegel zaloge denarja.

Še to bi dodal. Ob vsem tem ima upravnik svoje večinsko mnenje, da izbere kateregakoli izvajalca, in mi lasniki ne moremo vplivati na to, ker nismo večina. Sumim, da gre v veliki meri tudi za koruptivno dejanje, saj lasntniki nimamo možnosti izbire med predračuni. Stanovanjska inšpekcija pravi, da ni zadolžena za te zadeve.

Vprašal bi naslednje. Ali je možno, da gremo trije lastniki k upravniku, ki je hkrati večinski monopolistični lastnik, in mu predlagamo, da bi menjali upravnika, ker se ne strinjamo s sedanjim vodenjem. Druge rešitve ne vidim. A se bojim, da bo večina spet ZA to, da ne menjamo upravnika.

Če se zakon, ne spremeni, oz ne napiše novi, ki bi omejil tako monopolistično večino, potem nam ne ostane nobena možnost, čeprav smo v demokratični državi.

14 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR A ajdino 7 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


16. 11. 2012

Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor

Po proučitvi predloga ugotavljamo, da predlaganih ukrepov ni mogoče izvesti s spremembo Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, št. 69/03, 18/04-ZVKSES, 47/06-ZEN, 45/08-ZVEtL, 57/08, 62/2010-ZUPJS, 87/2011 in 40/2012-ZUJF), saj gre za materijo, ki jo v temelju ureja Stvarnopravni zakonik (Ur. l. RS, št. 87/2002), ki sodi v pristojnost Ministrstva za pravosodje in javno upravo. Stvarnopravni zakonik, ki je bil sprejet v letu 2002, veljati pa je začel 1. januarja 2003, je v 67. členu opredelil upravljanje s stvarjo. Zakon je določil, da je za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo skupaj več kot polovico njene vrednosti. Za odločitve torej ni pomembno število posameznih delov, pač pa njihov solastniški delež. Za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja pa je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov.

Posledično so določbe glede upravljanja v Stanovanjskem zakonu, ki je bil sprejet julija 2003, in velja v večstanovanjskih stavbah, skladne z določbami Stvarnopravnega zakonika.

Stanovanjski zakon tako določa, da med posle rednega upravljanja šteje, med drugim, tudi imenovanje in razrešitev upravnika. V konkretnem primeru gre za stavbo z 10 posameznimi deli (9 stanovanj in 1 poslovni prostor). Torej morajo o imenovanju upravnika odločati lastniki vseh posameznih delov (tudi poslovnega prostora) in ne zgolj lastniki stanovanj. Ker odločitve glede upravljanja sprejemajo etažni lastniki enakopravno, ni mogoče iz odločanja izključiti pravnih oseb (v konkretnem primeru upravnika in občine), ki so hkrati lastniki stanovanj oziroma poslovnih prostorov v stavbi. Etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah o poslih rednega upravljanja odločajo z večino več kot 50% po solastniških deležih, o poslih, ki presegajo redno upravljanje pa s tričetrtinskim soglasjem (drugi odstavek 29. člena Stanovanjskega zakona) ali s soglasjem vseh (prvi odstavek 29. člena Stanovanjskega zakona).

Zakon določa, da je pogodba o opravljanju storitev upravljanja sklenjena, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki, na eni strani upravnik in na drugi strani toliko etažnih lastnikov, da skupaj sestavljajo več kot 50% delež glede na solastniške deleže. V konkretnem primeru bi torej lahko pravna oseba, ki je sicer registrirana za upravljanje z nepremičninami (upravnik) in je hkrati tudi večinski etažni lastnik v stavbi (v deležu več kot 50%), sama odločila o imenovanju upravnika, s katerim bi sklenila pogodbo o opravljanju upravniških storitev. Izbrani upravnik pa bi se vpisal v register upravnikov, ki ga vodi upravna enota. Izbrani upravnik pa je dolžan spoštovati določila pogodbe o opravljanju storitev upravljanja in določbe stanovanjske zakonodaje.

Etažni lastniki glede na solastniške deleže sprejemajo odločitve, hkrati pa so skladno s solastniškimi deleži tudi odgovorni za plačilo stroškov upravljanja. Večji solastniški delež daje torej na eni strani več pravic, hkrati pa tudi več obveznosti, zlasti glede plačila stroškov. Sicer imajo etažni lastniki, skladno s 30. členom Stanovanjskega zakona tudi možnost, da v pogodbi o urejanju medsebojnih razmerij določijo drugačen ključ za delitev stroškov. Pogodba je veljavna, ko jo podpiše toliko solastnikov, da njihovi solastniški deleži sestavljajo skupaj več kot ¾. Torej bi etažni lastniki v pogodbi o medsebojnih razmerjih lahko odločili, da ima vsak etažni lastnik 1 glas (torej vsak 25%), vendar bi takšna ureditev veljala tudi za plačilo stroškov.

Zaradi navedenega menimo, da sprememba Stanovanjskega zakona v smislu kot je predlagana, ni potrebna, zato predloga ne podpiramo.

Priloge:

Komentarji