Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Licenčna sprostitev javno financiranega gradiva

3987 OGLEDOV 1 KOMENTAR

Predlagam, da se javno financirano gradivo vseh vrst praviloma ne ščiti kot intelektualna lastnina ampak se omogoči raba le tega za vse namene v vseh primerih, kjer je to izvedljivo. Takšna ureditev velja za vse produkte javnih uradov ipd. financiranih iz sredstev ameriške zvezne vlade. Pri nas so praviloma vsa takšna gradva pravno zaklenjena in je njihova raba možna kvčjemu za nekomercialne namene in še to večinoma v nespremenjeni obliki.

Primer: javno financiran projekt za promocijo turizma ali poznavanja naravne oz. kulturne dediščine zgradi spletno stran kjer je na voljo zakladnica besedila v slovenščini, angleščini itd. ter zbirka fotografij, bakrorezov itd. Vse to pa je avatorsko zaščiteno. To pomeni, da tega gradiva nihče ne sme uporabiti ali pa je njegova raba hudo omejena. ZAKAJ?

V praksi sicer teh omejitev ne upošteva noben posameznik. Vsak si brez pomislekov tako zadevo natisne jo uporablja kakor se jim poželi. Preblem se pojavi pri gospodarskih družbah, nevladnih, neprofitnih organizacijah ipd., ki se iz pravnih razlogov teh nepremišljenih pravil ne upajo kršit. Posledica je torej obsežna dobrina, ki ima velik potencial a zaradi nesmiselnih omejitev ostaja neizkoriščena.

Predlagam, da se vsa javno financirana gradiva privzeto označujejo z licenco

(CC BY-SA 3.0)

ali podobno ter da so odstopanja od te licence izjema, ne pa več pravilo.

17 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR R Rok1 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


26. 10. 2012

Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) ne razločuje avtorskih del glede na vir financiranja, saj varuje vsa avtorska dela enako. Varovana dela in njihove sestavine so določene v 5. in 6. členu ZASP, medtem ko 9. člen določa stvaritve, ki niso varovane kot avtorska dela. Predelave avtorskega dela pa so posebej določene v 7. členu ZASP. Avtor pa je vedno le fizična oseba , kar določa 10. člen ZASP. Sestavine materialne avtorske pravice določa 21. do 22. člen ZASP. Prosta uporaba avtorske pravice določa 48. do 57. člen ZASP. Prenos avtorske pravice pa ureja 70. člen ZASP, domneva prenosa avtorske pravice v primeru delovnega razmerja pa določa 101. člen ZASP.

Glede na zgoraj naštete določbe ZASP je mogoče zaključiti, da je možna prosta uporaba javno financiranih avtorskih del, kadar:

  • je avtor dela zaposlen pri osebi javnega prava in se pravice po 101. členu ZASP prenesejo na delodajalca
  • se avtorsko delo uporablja po katerem od členov, ki določajo prosto uporabo (npr. za potrebe pouka)
  • oseba javnega prava predela avtorsko delo, pa pri tem ne krši avtorske pravice v skladu s 7. členom ZASP
  • je avtorska pravica s pogodbo prenesena na osebo javnega prava.
  • Torej težava ni v tem, da so javno financirana gradiva zaščitena z avtorsko pravico, temveč v tem, da se te pravice ustrezno (s pogodbo) ne prenesejo na osebo javnega prava, ki je nastanek avtorskega dela financirala. V kolikor je namreč avtorska pravica prenesena na osebo javnega prava, je v skladu s 25. členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja na voljo vsakomur na vpogled, dovoljen pa je tudi prepis, fotokopiranje ali elektronsko zapisovanje.

    Priloge:

    Komentarji