sprememba zahtev in metod učenja italijanskega jezika v OŠ
Na obalnih osnovnih in srednjih šolah imajo obvezen predmet tujega jezika italijanščina, poleg angleščine. Dejstvo je, da je italijanski jezik slovnično dokaj zahteven, besed je veliko, sploh pa takih, ki imajo dvojne pomene. Šolski sistem napačno pristopa k učenju italijanskega jezika za osnovnošolce. 4. razredu italijanščine večina otrok ne razume. zakaj? učiteljice (ne vse seveda, ne posplošujem) ne razlagajo pomen besed, besede se ne učijo, uporabljajo čase in otroci niti ne vedo kaj sploh pomeni ta čas, od kod beseda izvira, prepisujejo s table ipd. Mislim, niso vsi starši doma ob vikendih in nimajo vsi starši delovnik, ko končajo ob 15/16h, da bi lahko z otroci ponavljaji učno snov in se tistih besed učili z njimi. sploh italijanski jezik je že v samih srednjih poklicnih šolah dobro razdelan, raven dokaj zahtevna, sam jezik pa neuporaben na trgu dela (v italiji spet ni tako velika zaposljivost). Otroci v ital. OŠ nimajo tako zahtevnega programa, zakaj otroci v slovenskih šolah? slovnica sploh je neuporabna, če ne deluješ v strokah, ki jo uporabljajo, premalo pa je poudarka na razumevanju in pogovoru. Zato predlagam, da se v 4. razred OŠ na dvojezičnih območjih prinese nekaj svežine in se predmet spremeni ne v zahtevo po ocenah, ampak v zahtevo po razumevanju in komunikaciji, da se učiteljice ustrezno seznani tudi z raziskovalnimi deli o razvoju otrokovih možganov (primer Jean Piaget) ter se uvede obvezno 1x letno osveževanje pedagošlega znanja za učitelje v nižjih razredih OŠ. Dodatek k predlogu: staršem na dvojezičnem območju se pripravi obvezen 2x letni seminar o učenju tujega jezika z otroci. Žalostno je, da se otroke sili v znanje, znanja pa sem jim ne približa in pokaže, kako je čudovito, še bolj žalostno pa je, da tuj jezik ni veselje, ampak obveznost - zoprna in nadležna za otroke (izjeme niso vključene v ta profil).