Dodatni predlogi za ZUJF II (dodatni Zakon o uravnoteženju javnih financ)
Predlagam vladi R Slovenije sledeče:
Ukinitev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja R Slovenije (upravičenci do dodane dobe) in prenos njegovih sredstev na SPIZ. Upravičencem se dokupi pokojninska doba na SPIZU v višini sprejetih obveznosti ukinjenega sklada (do 31.12.2012).
Od 31.12.2012 dalje se obračunava namesto dodane dobe zopet benificirana delovna doba, ki je enakovredna dejanski delovni dobi (policisti, cariniki, rudarji....). Namesto 3 mesecev dodane dobe se obračunata po 2 meseca benificirane delovne dobe za vsako dopolnjeno leto dela./ Za rudarje se še preuči višina nove benificirane delovne dobe./ Sredstva za benificirano delovno dobo se vplačujejo SPIZ-u.
Ukine se dodatek na minulo delo. Tako postane starejši delavec konkurečen mlajšemu in ne predstavlja za delodajalce večjega stroška. Dodatek na stalnost ostane v zdajšnji višini in predstavlja zvestobo delodajalcu. Minulo delo je že vsebovano v napredovanjih, to je za javne uslužbence v doseženih plačnih razredih. V nasprotnem prihaja do enormnih razlik v plačah mladih in starejših delavcev za približno enako delo.
Ukine se dodatek za izmensko delo (to je delovni čas od 06:00 zjutraj do 22:00 zvečer). Dodatek za nočno delo (22:00 do 06:00) znaša 10 % na osnovno plačo zaposlenega doseženo z napredovanji v plačilnih razredih. Dodatek za praznično in nedeljsko dnevno delo znaša 30%. Za nočno praznično in nedeljsko delo se prišeje še dodatek v višini 10% za nočno delo.
Nadure, do max. 20 ur mesečno se obračunajo po normalni tarifi, ki velja za navadne ure. Dodatki za nočno in praznično/nedeljsko delo se za te ure (če so opravljene v teh terminih) obračunajo od osnovne plače z doseženim plačnim razredom in dodajo pod postavko dodatki. Nadure nad 20 opravljenih ur se koristijo v naslednjih mesecih in se ne morejo izplačati.
Navedeno je potrebno uskladiti zato, ker prihaja do enormnih razlik med mladimi in starejšimi delavci in med delavci, ki delajo v izmenah in tistimi, ki delajo zgolj v dnevni izmeni. To je zlasti pereče v vojski, policiji, carini... (Npr. mladi pravosodni policist, ki vsakodnevno opravlja najbolj zahtevna spremstva na sodišče, je dejansko krepko slabše plačan od njegovega kolega, ki dela v zaporu na oddelku v izmeni. To seveda ni razvrednotenje prazničnega/nedeljskega in nočnega dela temveč poskus neke optimizacije in pravične porazdelitve plačne pogače.)
Glede prevoza na delo se delavcu odmeri najbližja vozna pot, to je razdalja v kilometrih od kraja stalnega bivališča do kraja zaposlitve. Na to razdaljo se mu obračuna tkim. kilometrina, ki naj znaša maloprodajno ceno 6 litrov neosvinčenega 95 oktanskega bencina na 100 km. To je dejanska poraba osebnega avtomobila nižjega cenovnega razreda. Mislim, da je plačan bencin v teh kriznih časih več kot dovolj. Seveda naj se na željo zaposlenih opravijo tudi prerazporeditve bližje domačemu kraju. (Nesmiselno je, da se policist/vojak vozi iz Maribora na delo v Postojno. Naj se dajo tistim, ki to želijo - mlade družine, na razpolago tudi službena stanovanja.) Le tako bomo rešili stalne spore okoli višine prevoznih stroškov.
Glede malice pa naj se vsak delavec sam odloči ali bo koristil pol ure odmora za malico ali bo prejemal denarno nadomestilo (refundacijo) za malico in bo čas za malico (če bo seveda malical) nadomeščal iz svojega mesečnega fonda opravljenih ur. Vsakdo se ima pravico odločiti za tisto (eno opcijo) katera je zanj ugodnejša. (Delavcem v neposrednji proizvodnji naj ostane pravica do odmora za malico kot tudi plačana malica, zaradi samih pogojev dela!)
Vem, da bodo moji predlogi naleteli na neodobravanje vendar je to edini način, da rešimo obstoječa delovna mesta in preprečimo odpuščanje iz javnega sektorja. Vedeti moramo, da vlada ugotavlja, da je 15% delavcev preveč. Še to! Vsem tistim, ki izpolnjujejo pogoje za upokojevanje se ob izpolnitvi prvih rednih pogojev prekine delovno razmerje. Tistim, ki jim je vlada že izdala odločbe o podaljšanju zaradi poteka nemotenega delovnega procesa pa se delovno razmerje prekine nemudoma ob poteku podaljšanja (ni novih podaljšanj!). Prevetri se obstoječa podaljšanja, če so bila odobrena neupravičeno (poznanstva, pritiski...) se odpusti tako upravičenca kot tudi predstojnika, ki je podaljšanje odobril (podpisal).