šolstvo
1763 OGLEDOV
4 KOMENTARJI
Kako je mogoče, da se akademski naziv "profesor" v šolstvu uporablja za dokončano pedagoško fakulteto. Brez omalovaževanja, za to fakulteto ni potrebno biti genij, nekateri tehniki jo delajo vzporedno s svojim faksom, končni naziv pa je gospod profesor. Po moje je gospod učitelj čisto dovolj, naziv profesor pa naj ostane akademski, torej tistim, ki učitelje učijo.
Pa še nekaj, ko smo ravno pri šolstvu in šolnikih. Preveriti je potrebno število otrok v podružnicah šol in smoternost obstoja le teh. Za 10 otrok na primer je pa res nesmiselno trošiti denar za kompletno posadko administracije v taki šoli (učitelji), ogrevanje in ostale stroške nepremičnine.
Osnovno vprašanje tega predloga je bilo kako to da se lahko tisti ki konča pedagoško fakulteto ponaša z nazivom profesor? Vprašanje je vmesno. Še posebej če pogledamo naziv profesor za tiste ki ta naziv dosežejo ko predavajo in seveda poleg tega še marsikaj naredijo na fakultetah. Skratka naziv močno presega dejansko stanje diplomanta in tudi osnovnošolskega in srednješolskega učitelja z večletnimi iskušnjami. Pri tem pa sploh ne diskutiram o tem kako lahko ali težko je diplomirati na pedagoški fakulteti.
Tehnikom (to je sicer naziv 5 stopnje) vendar ste mislil študente tehniških fakultet (7 st.) najbrž ni treba vzporedno delati pedagoških faksov, ker lahko opravijo samo 5 dodatnih andragoško-pedagoških izpitov in so usposobljeni za poučevanje tehničnih predmetov. Npr. gospa, ki je končala ekonomsko fakulteto je opravila pedagoško-andragoške izpite in uči na srednji ekonomski šoli strokovne predmete.
Glede težavnosti faksov pa tole. Imel sem znanca, ki je cepnil na pravu v LJ in potem naredil arhitekturo. Pred leti je moja soseda pri 35-letih izredno vpisala na pedagoški fakulteti v MB geografijo (sicer je že učila na OŠ). Na koncu je obupala nad točno tremi izpiti, ki jih niti ni šla delat (npr. matematična geografija itd.). Pogojno je prišla do 4-ga letnika. Ker se je mariborska pedagoška fakulteta želela preimenovati v filozofsko je izredno zaostrila prehodnost študija na nekaterih predmetnih skupinah in je tekmovala z ljubljansko filozofsko fakulteto.
Je pa res, da ne poznam zadev pri razrednem pouku. Vem pa po pripovedovanju sosede, da je na hospitacijah prof. pedagogike in didaktike vprašala nekega predmetnega učitelja, ki je izredno vpisal UNI program, da kdo mu je sploh dal diplomo, da nima pojma o poučevanju.
Glede samih nazivov pa sem se pred časom pogovarjal s poznanim dr. zgodovine in sem ga naslovil gospod doktor. Me je nekam čudno gledal. Mi je po končanem pogovoru na kavi razložil, da so doktorji tudi zdravniki, ki dejansko ni nujno da imajo pravi doktorat temveč jih tako zgolj naslavljamo. Njemu pa je všeč, če ga kličejo gospod profesor! Toliko o tem.
Še glede težavnosti. Glejte, tudi sam sem prepričan, da večina diplomantov fakultete za upravo ne bi na pravni fakulteti v Ljubljani opravila kaj več kot nekaj izpitov in bi študij opustila. Da ne govorim o kakšnem izpitu iz rimskega prava itd. ki je ne samo obsežen temveč tudi zahteven in ni edini, ki zahteva mesece študija (vsaj 3), obiskovanja predavanj in vaj (brez teh žal pri rimu ne gre). Pred leti se sam pogovarjam z diplomantko visoke upravne šole zaposleno v javni upravi. Pove, da je vsak izpit naredila iz prve. Potem se je vpisala na pravno fakulteto. Rim se je učila tri mesece iz knjig (knjiga, primeri, latinski pravni reki). Ko je na pisnem izpitu dobila sedem vprašanj je vstala in zapustila predavalnico. Povedala, da ni znala rešiti niti ene naloge. S tem seveda ne mislim omaloževati drugih fakultet. Sicer pa komu kaj leži drugemu pa ne. Mi pred kratkim neka gospa strojepiska iz sodišča pove, da študira na visoki šoli za varnostne vede (je študij šele pričela!) potem po diplomi pa bo nadaljevala na pravni fakulteti v Lj. Sem se samo nasmehnil. Vem, lepo in ugledno je biti gospa sodnica vendar je pot do tja težka.
Sicer pa sem mnenja, da bi osnovnošolski učitelji lahko imeli visoko strokovno oz. I bolonjsko stopnjo izobrazbe. Učitelji v srednjih šolah pa bi morali imeti staro UNI izobrazbo oz. II bolonjsko stopnjo. Tukaj smo šli malce predaleč. V Veliki Britaniji lahko uči od 1 - 4 razreda OŠ gimnazijski maturant z opravljenim 6-mesečnim učiteljskim tečajem. Prav tako trdim, da bi za predšolske ustanove (vrtce) zadostovala stara srednja vzgojiteljska izobrazba. Visoko bi imele le vodje. Veste to ni bilo samo zaradi kvalitete poučevanja temveč tudi zaradi plačnih razredov, ki so nekje poleteli v nebo. Zdaj pa imamo probleme kje zagotoviti denar za plače.
To je seveda moje laično mnenje.
Res je, da ima diplomant visoke vzgojiteljske šole veliko večja teoretična znanja iz psihologije, didaktike, pedagogike..... in še marsikaj. Tudi vsaj tri leta starejši (verjetno zrelejši!) prihaja na trg delovne sile. Zato mu tudi ne moreš dati plačnega razreda za srednjo izobrazbo (srednjo vzgojiteljsko!).
Je pa seveda vprašanje, če je družba tako bogata, da si lahko privošči tako visoko usposobljen kader in ga je pripravljena ustrezno plačati. To je bistvo vprašanja. Sicer trdimo, da je v znanju moč in da je znanje orožje prihodnosti.
Prav mogoče je, da bomo imeli čez deset let vzgojitelje z končanim doktoratom. Je pa vprašanje, če jih bomo lahko ustrezno plačali. Ali pa bodo tam ker drugam ne bodo imeli. Toliko o tem, da ne bo kdo užaljen. Prav gotovo je, da višja izobrazba prinaša več znanja in usposobljenosti. Vendar se moramo vprašati do katere meje je družba to sposobna financirati. Hvala.
Z prvim delom se strinjam z drugim pa mislim da bi bilo potrebno biti bolj previden.