Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Zagon slovenskega kmetijstva

2253 OGLEDOV 10 KOMENTARJEV

Glede na celotno situacijo, bi morala država sprejeti nek zakon, ki bi slovenske kmete varoval pred tujo konkurenco. Od tega, da bi bila nabavna cena za našega kmeta višja od te nenormalne - da bi lahko naslednje leto z nekim dobičkom ponovno vzgajali zelenjavo ali karkoli drugega.

Še bolj pa bi se država morala zavzeti pri veletrgovcih in z zakonom določiti, da na slovensko zelenjavo ne smejo nabiti največ do 25 % marže in določeno količino - neko kvoto, ki jo morajo odkupiti. Tako bi Slovenci veliko slovenskega imeli na krožnikih, kmetje pa bi tudi nekaj imeli od tega, namesto da ali sploh ne vzgajajo, ker se ne splača, ali pa vržejo stran, ker ni interesa odkupa.

Tako kot se je na radiu naredilo, da je potrebno čez dan določeno kvoto slovenske glasbe imeti in ne samo tujo.

S hrano pa mislim, da bi bilo lažje.

Lp

16 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR T tetrapak 3 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


11. 10. 2012

Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje

Prejeli smo vaš predlog glede ureditve razmer v trgovini z živilskimi proizvodi v Sloveniji. V zvezi z vašim predlogom, da bi morala država sprejeti nek zakon, ki bi slovenske kmete varoval pred tujo konkurenco, se žal ne moremo strinjati. Dejstvo je, da trg hrane ni reguliran, zato država ne more omejevati konkurence ponudnikov hrane, ki trgujejo znotraj držav EU, kar bi bilo v nasprotju s pravili prostega pretoka blaga. Pozitivno razlikovaje v ceni in marži med domačimi in tujimi proizvodi pa lahko naredijo le potrošniki, ki kupujejo več doma pridelane hrane, kar bo ministrstvo izvedlo z uveljavitvijo Zakona o promociji.

Glede predloga, ki opredeljuje maržo prehrane v veleblagovnicah, kjer predlagate zgornjo maržo v višini 25 %, ter kvoto kmetijskih proizvodov, ki naj bi jo kupila trgovska podjetja na domačem trgu, pa se moramo zavedati, da je trgovina neodvisna pri svojih nabavah ter nabavlja le tisto blago, ki ga lahko tudi proda na svojih policah. Če bi slovenski potrošniki na trgovskih policah iskali doma pridelano hrano, bi jo bili trgovci tudi primorani nabavljati. V tem primeru bi bil sklenjen krog vzdolž celotne verige preskrbe s hrano od kmeta do potrošnika. Potrošniki pa imajo še vedno možnost, da nakupujejo pri tistem trgovcu, ki ima korektne marže in cene.

Na drugi strani ne smemo pozabiti na pomembno dejstvo, da so slovenski potrošniki cenovno zelo elastični ter so, posebej v času krize, pripravljeni kupovati tujo cenejšo hrano, tudi če je ta nižje kvalitete, kot doma pridelana hrana. Razlika v ceni med doma pridelano in uvoženo hrano pa ni vedno sorazmerna z razliko v kvaliteti med hrano v običajni trgovini in diskontu.

V tem primeru bi bila potrebna proaktivna vloga organizacij kmetov, ki bi se morale s trgovskimi podjetji v naprej dogovoriti o naročeni proizvodnji z jasnimi parametri cene, kakovosti in količine ter roka dobave. V tem primeru bodo kmetje resnično pridelovali nekaj kar bi trgovci lahko podali. Pri tem pa bi imeli korist vsi členi v verigi preskrbe s hrano.

Priloge:

Komentarji




  • m marko koritnik

    mislim da so problem ovire pri gradnjah!

     

    Polne usta so nas o namakanju, sam imam problem da ne morem dobiti dovoljenja za nakamanje kmetijskih površin ker je potrebno spremeniti prostorski plan (ne dobim elektrike :( ). Vsi jamramo ko je suša vendar ko želiš kaj ukrenit te pa zavirajo (nihče ne ve oziroma se ne da)

     

    sicer pa so slovenski sezonski pridelki v trgovinah zastonj, ko pa ni sezone so pa tuji trikarat dražji.

  • t tetrapak

    Vem, da ni čisto dodelan predlog.

    A mislim, da so za to bolj pristojni drugi. Jaz sem zapisal samo okvir, kako bi se dalo.

     

    Preverjati pa, ali je slovensko ali ne, pa mislim, da ne bi smelo imeti težav. Vsak trgovec bi moral imeti nek certifikat od slovenskega kmeta, ki bi ga dala država. Vsak kmet bi moral na začetku leta dati državi program (seveda to bi moralo biti zastonj - ne da kmet spet nekaj plačuje), kaj bo to leto sadil in približno koliko naj bi imel pridelka.

    Vsak veletrgovec pa bi moral imeti kvoto, ki jo postavi država, odkupljenega (meso/zelenjava ...), katera bi se morala prodajati po zelo nizkih maržah - tuje blago pa se naj prodaja po maržah, kateri si pač postavijo veletrgovci.

    Subvencije kmetom bi morale biti odmerjene glede na dejansko stanje obdelovanja zemlje. Kar pomeni, bi morali inšpektorji biti več časa na terenu in preverjati dejansko stanje, da ne pride do izkoriščanja.

  • Ikona uporabnika anekdota anekdota

    Vsekakor sem za, da se vzpodbuja samooskrbnost slovenije.

    Mislim da je zadeva kompleksna.

    Najprej ja vprašanje ali je tisto kar je slovensko res slovensko in koliko je slovensko.

    Predlog je nedodelan, zato težko pritrdim oz. se vzdržim. 10 glasov že imaš.

     

    lp

     

  • t tetrapak

    Saj ne želim nikogar prepričevati, a če pomisliš, da hrana ne pride k nam v enem dnevu - traja več dni, tednov, in je še vedno "zrela", pol se vprašaš, s čim vse je preparirana. Lahko samo povem primer pri jagodah . kupujem pri lokalcu in si jih sam naberem - okus med tistimi jagodami ali pa z jagodami iz španije itd. ni primerljiv.

    Res je, da bi bila slovenska hrana dražja - zato pa bi bilo potrebno določiti še najvišjo možno maržo, ki jo lahko nek veletrgovec ima. s tem bi se v trgovini cena hrane zagotovo znižala - slovenske. Potem pa je na vsakemu, ali kupi slovensko - mogoče za 10 c dražjo, ki potuje v trgovino 2 dneva ali pa tujo cenejšo od bog ve kod in kdaj.

    Subvencije za kmete pa so včasih bile res take, da se je splačalo nič delat, zdaj pa ...

  • K Kronik

    In v čem je tuja hrana slabša od domače? To je samo mit.

  • D Drago Felle

    Strinjam se z Davidom, vendar poglejte, tipičen slovenski kmet ima par hektarov obdelovalne zemlje (večina v travi in koruzi), par hektarov gozda (za sprotni denar), najmanj dva traktorja, vse možne priključke za delo na polju, v velikem hlevu dve kravici (mleko za doma), ima pa nujno tudi orožje (je lovec), najmanj enega psa in mačko. Država ga za to obdari s subvencijo, ki ni mala, če pa pri njemu žališ kaj kupiti, je vse veliko dražje kot v trgovini-ker je domače. Denarnica se vendar prazni tam kjer je ceneje.

  • D DavidS

    Po eni strani je seveda koristno, če se proda čim več doma pridelanih kmetijskih pridelkov.....po drugi strani pa bi to seveda pomenilo, da bi bili ti pridelki dražji, kar bi po žepu udarilo potrošnike.

     

    Drugače pa država za varovanje kmetov pred tujo konkurenco daje subvencije....ki niso majhne....

  • J JUS

    Res da sem si ogledal predlog, vendar se ne morem odločiti za ali proti, ker enostavno težko poslušam kako suša uničuje pridelke, na drugi strani pa subvencije kmetom, ki jih namenijo za precej nepotrebnih oziroma za stvari za katere subvencije niso namenjene.

    Ko bo slovenski kmet porabil subvencije za namakalne sisteme namesto za prevelike traktorje in druge nepotrebne stvari, se je o zaščiti slovenskega kmeta težko odločati.

     

    lp

    • A AG

      Se popolnoma strinjam. Subvencije bi morale biti namenjene in uporabljene za nujne stvari, ki bi v bodoče manjšale možnosti za izpad pridelkov (mreže proti toči, namakalni sistemi, odvodnavanje ...)

      Sem pa absolutno za to, da se zaščiti slovenskega kmeta v odnosu do tujih dobaviteljev. Kaj bomo pa storili, ko bodo tuje države zaprle meje za izvoz hrane, mi pa svoje niti znali ne bomo več pridelati. Tudi trgovske marže je potrebno omejiti, sploh za naše proizvajalce.

      Sicer pa bi povdarila, da se že na občinski ravni lahko ogromno naredi za ohranjanje lokalne proizvodnje in tudi porabo le te v lokalnem območju. Te stvari lepo rešujejo na Razvojni agenciji Sora, v okviru njihovih projektov, le ljudjem mora še nekoliko priti vsa stvar v zavest, pa bo steklo.

      Sicer pa predlog vsem, ki to berete: pozanimajte se o pridelovalcih v vašem območju, kontaktirajte jih, jih obiščite in se prepričajte o njihov načinu pridelave, ter kupujte direktno na kmetijah; hrana je sveža, kakovojstnejša in najbrž tudi ne bo dražja kot tista prazna hrana v marketih. Še vedno pa je bolje, da pojemo kak grižljaj manj, pa tistega kakovostnega, kakor obratno.

  • t tetrapak

    Aja, pa če že gledate, dajte stisnit Za ali Proti, da ne bo tako pri volitvah. Vsi se bunijo, a jih pol ne gre na volitve :)