Sprememba predstavniško demokratične ureditve v Sloveniji.
Predlagam spremembo predstavniško demokratične ureditve v Sloveniji.
Tako bi Slovenijo recimo razdelili na 11 regij (zgolj predlog) v vsaki regiji bi imeli lokalno oblast, ki bi imela v celotni državi enako težo. Regija bi bila razdeljena na območja katera bi v regijski parlament izvolila po enega predstavnika, tako bi vsak regijski parlament imel po 20 članov (morda več) in predsednika regionalnega parlamenta. Torej vsako območje bi volilo po enega predstavnika v parlament, celotna regija pa bi izvolila predsednika regionalnega parlamenta. Na državni ravni bi se predsedniki regionalnih parlamentov združili v državni parlament, torej 11 predstavnikov regionalne oblasti, ki bi predstavili regionalne usmeritve in državne usmeritve, ki bi jih vsak regionalni parlament moral sprejeti, 11 predstavnikov regionalne oblasti pa bi glede na državne usmeritve lokalnih parlamentov morali sprejeli skupno resolucijo državne usmeritve in proračun, ravno tako pa bi potrjevali zakone. Državnemu parlamentu bi predsedoval predsednik države, ki bi bil voljen na neposrednih volitvah in bi moral potrditi tako skupno resolucijo kot proračun.
Območne enote, katere bi bile usmerjene na delovanje območja bi pridobivale mnenja ljudi na tem območju npr. glede: infrastrukture, zakonodaje, itd. To pa bi posredovali regionalnemu parlamentu, kjer bi naredili regijsko strategijo, morebitne zakonodajne predloge pa bi predstavniki regionalnih oblasti predstavili in sprejeli ob pomoči zakonodajne službe v državnemu parlamentu.
Torej to bi sledilo nekakšni fraktalni strukturi, kjer bi bile odgovornosti dobro določene. Volivci bi torej volili območnega predstavnika v vsakem območju bi izvolili svojega, tu je možnost tudi izvolitve svetnikov (to vlogo bi lahko odigrale tudi občine s svojimi svetniki in župani), v vsaki regiji svojega regijskega predstavnika in predsednika države. Kakršno koli združevanje predstavnikov v stranke ali politične ali drugačne naveze bi bilo prepovedano, saj bi zmanjševalo demokratičnost (saj bi se predstavniki ljudstva obnašali glede na preference njihove skupine in le delno glede na preference ljudstva, to bi spet vzelo oblast ljudem in jo premaknilo k elitam). Ob enem pa bi odgovornost in dolžnost voljenih predstavnikov tudi prenesli v pravni red.
Prepoved lobiranja
Sprejme naj se zakon, ki bo omogočal, da se bodo vsi predlogi v zvezi z sprejemanjem zakonodaje zbirali na enem mestu in bili javno dostopni, to se naredi za vse tri ravni oblasti (za zakone ki se nanašajo izključno na območni ravni, regionalni ravni in na koncu na državni ravni). To naj se naredi na spletnem portalu, saj bi se tako znižalo stroške obveščanja javnosti in zagotovilo takojšno preglednost. Zakon naj omogoča tudi javne tribune, kjer se na območni ravni skliče skupščina prebivalcev, na regionalni in državni ravni pa tribuna, kjer morata biti prisotna vsaj dva predstavnika medijev. Ob sprejemu osnutka naj se tudi navede kateri od predlogov so bili upoštevani v osnutku, ravno tako je potrebno navesti predloge, ki so bili upoštevani v sprejetem predpisu.
Vsi predlogi morajo biti javno objavljeni, javni organ ali javni uslužbenec, ki ne posreduje predloga, ki ga je dobil po kakršnikoli drugi poti kot predpisano (predpis o poti predlogov se sprejme kasneje s posvetovanjem s pravnimi strokovnjaki) in bi tak predlog bil upoštevan v procesu odločanja, se kaznuje z globo od 500 do 10.000 EUR za uslužbenca in z globo od 10.000 do 500.000 EUR za organ kateremu uslužbenec pripada in z 5% letnega prihodka oz. najmanj 500€ tisto pravno ali fizično osebo, ki je uslužbenca napeljevalo v tako dejanje. Tako bi se razkrili tajni dogovori oziroma bi se izničili, saj bi bil lahko v odločitvenem procesu vplivali le predlogi, ki so javno objavljeni. To bi izboljšalo transparentnost odločanja in vrnilo moč ljudem oz. nebi bili v večji meri zastopani interesi kapitala, tako na državni kot na lokalni ravni, saj bi bili plačani lobisti s tem odstranjeni, kar bi imelo za posledico enako možnost vplivanja na sprejemanje zakonov, uredb, pravilnikov, podzakonskih aktov ,amandmajev in predpisov. Tak način bi uničil prednost na odločitveni proces, ki ga imajo sedaj podjetja, ki s svojim kapitalom vplivajo na odločitve sprejete državi.
Cilj tega je, da se ukine v postopku sprejemanja zakonodaje elemente, ki bi tajno (brez da bi širša javnost to vedela) vplivali na postopke sprejemanja zakonodaje (in rešitve sprejete v njej). Tako bi vsak državljan lahko pogledal kateri predlogi so vplivali na določen predpis. S tem zakonom bi bilo onemogočeno lobiranje in bi bilo zato potrebno popraviti zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
Taka lokalizacija bi prispevala k boljši porabi denarja, boljšemu gospodarjenju z območnimi, regijskimi in državnimi viri in manjši korupciji, saj bi bile odgovornosti dobro določene.