Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Socialna podpora - javna dela

3775 OGLEDOV 15 KOMENTARJEV

Vladi predlagam, da se namesto socialnih podpor uvede plačilo za družbeno koristna dela. V naši družbi je namreč ogromno dela, ki se ga zasebnikom ne izplača opravljati in bi ga lahko opravljali tisti, ki od države dobivajo socialno pomoč.

Primeri:

- delati družbo starejšim in osamljenim

- pomoč starejšim, invalidom in drugim pomoči potrebnim (pospravljanje stanovanja, čiščenje, kidanje snega, ipd)

- čiščenje mest

- vzdrževalna dela na javnih stavbah (pleskanje šol, bolnišnic, čiščenje žvečilnih iz pločnikov, ipd)

- odpravljanje posledic naravnih katastrof

- čiščenje narave

- itd

S tem bi naredili veliko pozitivnih stvari. Prvič ljudje, ki so na socialni podpori bi se počutili bolj vključene v družbo, lahko bi si pridobili nove izkušnje in znanja in hkrati bi preprečevali delo na črno. Namreč večina ljudi ve, da se od 280 eur socialne podpore ne de preživeti in da je treba še kaj po strani zaslužiti. S tem ko ljudem, ki imajo socialno podporo daš neko obveznost ne morejo delati na črno, ker ti morajo biti na razpolago za družbeno koristna dela.

Država bi lahko s takšno delovno brigado kar nekaj prihranila na izdatkih, Tako bi lahko nek del sredstev, ki jih drugače plačujemo iz proračuna za storitve, ki bi jih opravila "delovna brigada" namenili njim in bi se tako javna poraba zmanjšala.

Seveda je ideja v povojih. Potrebno bi bilo še marsikaj doreči (delovne nesreče, nagarde za najbolj zagnane, organizacija del ipd).

24 glasov

5 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Miha Novak 3 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


17. 11. 2015

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Zahvaljujemo se vam za vaš predlog glede urejanja denarnih socialnih pomoči oziroma nadomeščanja Ie-teh z družbeno koristnim delom ter vključevanja prejemnikov denarne socialne pomoči v javna dela.

V zvezi s slednjim bi vam želeli pojasniti. da obstoječa zakonodaja (Zakon o varstvenih prejemkih ter Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev) določata pogoje za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči.

Namen denarne socialne pomoči je zagotavljanje sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, ki omogočajo preživetje. Zato podlago za izračun višine denarne socialne pomoči predstavlja minimalni dohodek. Višina denarne socialne pomoči pa je nato določena na podlagi minimalnega dohodka ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki so v zakonu opredeljene s ponderji, ki povečajo ali zmanjšajo višino denarne socialne pomoči.

Posebej želimo izpostaviti, da se za prejemnika denarne socialne pomoči ob izpolnjevanju vseh zakonskih določenih pogojev na Centru za socialno delo predvidoma pripravi tudi načrt o aktivnem reševanju socialne problematike. v katerem se določijo pravice in obveznosti upravičenca, ki imajo lahko za posledico tudi prenehanje upravičenosti do denarne socialne pomoči.

Osnovni namen takega dogovora je, da bi prejemnika denarne socialne opomoči čim bolj aktivno vključili v reševanje njegove socialne stiske in da bi posledično čim hitreje prenehali obstajati razlogi za prejemanje denarne socialne pomoči.

Z namenom spodbujanja aktivnega reševanja socialne stiske zakonodaja predvideva dvig denarne socialne pomoči v obliki tako imenovanega dodatka za delovno aktivnost, ki v praksi predstavlja višji ponder za izračun denarne socialne pomoči.

Ker se zavedamo, da je potrebno prejemnike denarne socialne pomoči aktivno vključevati v programe, ki jih bodo čim bolj približali k trgu dela in jim zagotovili kompetence za zaposlitev, v prihodnjem letu preko evropskih sredstev predvidevamo začetek delovanja socialno aktivacijskih programov, V navedene programe želimo vključiti prejemnike denarne socialne pomoči in jih s tem spodbuditi, da bi aktivneje pristopili k reševanju svoje socialne stiske in iz pasivnih prejemnikov socialnih transferjev vstopili na trg dela in v neko obliko zaposlitve.

Ob tem pa želimo še poudariti, da zakonodaja tudi jasno predpisuje razloge za prenehanje prejemanja denarne socialne pomoči, kot tudi krivdne razloge za odvzem.

Kot je navedeno zgoraj že danes obstojijo podlage za aktivnejše vključevanje oz obravnavo prejemnikov denarne socialne pomoči kar želimo v prihodnje še intenzivirati.

V zvezi z možnostjo vključevanja prejemnikov denarne socialne pomoči v javna dela, bi želeli posebej izpostaviti. da so ranljive skupine, med njimi predvsem dolgotrajno brezposelni, ki so lahko tudi prejemniki denarne socialne pomoči, ena izmed ciljnih skupin za vključevanje v javna dela.

Prav tako želimo, da prejemniki denarne socialne pomoči v okviru programov za socialno aktivacijo pridobijo kompetence za vstop na trg dela ter da se jih ob zaključku programov socialne aktivacije vključiti na trg dela preko javnih del.

Priloge:

Komentarji