Nadomestne mame

Odziv Ministrstva za zdravje

Leta 2000 je bil v Republiki Sloveniji sprejet Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (Uradni list RS, št.70/00), ki ureja zdravstvene ukrepe, s katerimi se paru pomaga pri spočetju otroka in se jima tako omogoči uresničevati svobodo odločanja o rojstvih svojih otrok. Zakon v 7. členu izrecno določa, da do postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) ni upravičena ženska, ki namerava otroka po rojstvu odplačno ali neodplačno prepustiti tretji osebi (nadomestno materinstvo) in v 8. členu še določa, da OBMP s hkratno uporabo darovanih jajčnih celic in darovanih semenskih celic ni dovoljena. Če pravne oziroma fizične osebe opravijo nedovoljene postopke iz navedenih členov, se kaznujejo za prekršek. Kaj sploh je nadomestno (surogatno) materinstvo? Pri tem gre za postopek, pri katerem se nadomestna mati s pogodbo zaveže, da bo bodisi odplačno bodisi neodplačno nosila in rodila otroka za naročnika. Nadomestna mati je lahko genetska mati tega otroka, lahko pa samo daje svojo maternico v »najem«: to pomeni, da se v njeno telo vnese zarodek para naročnika. Pri tem nadomestna mati ni genetsko povezana z otrokom, ki ga nosi in rodi. Tako kot naša zakonodaja, tudi zakonodaja večine držav prepoveduje nadomestno (surogatno) materinstvo. Razlogi za to so naslednji::

• otrok postane objekt pogodbe med naročnikoma in žensko, ki rodi otroka kot nadomestnamati,
• nadomestna mati postane instrument za rojevanje,
• otrok postane objekt trgovanja, kadar gre za plačljivost nadomestnega materinstva,
• so primeri, ko se nadomestna mati tako naveže na otroka, ki ga nosi, da ga po porodu noče izročiti naročnikoma,
• otrok se lahko rodi prizadet in zato ne ustreza željam, pričakovanjem in zahtevam naročnikov, ki ga zaradi prizadetosti nočeta sprejeti.

Nadomestno materinstvo je dovoljeno v ZDA, Veliki Britaniji in Franciji. Ker gre pri vprašanju nadomestnega materinstva tudi za strokovno, predvsem pa moralno etično vprašanje, je Ministrstvo za zdravje predlagalo pobudo za uzakonitev nadomestnega materinstva v obravnavo tudi državni komisiji za OBMP, ki je na podlagi 19. člena zakona ustanovljena pri Ministrstvu za zdravje. Državna komisija za OBMP se je soglasno opredelila, da pobude za uzakonitev nadomestnega materinstva ne podpira.