Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija
Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije
  ⟨ prejšnji     naslednji ⟩  

Znižanje plač evropskih funkcionarjev in odprava ali sprememba 34. člena ZDoh-2

4891 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Predlagam znižanje plač evropskih funkcionarjev na raven povprečne plače v državi, iz katere prihajajo. Na ta način bi lahko privarčevali mnogo milijonov evrov. Lahko pa bi tudi povečali število zaposlenih v zasebnem sektorju. Namesto, da bi znesek 25.000 evrov bil za plačo enega funkcionarja, bi se to razdelilo med 15 ali več oseb.

Naj navedem samo nekaj primerov:

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Durao Barroso prejema mesečno po nekaterih podatkih 25.000 evrov plače, bolj natančno 24.422,80 EUR. Evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik mesečno prejme 20.000 evrov plače. Milan M. Cvikl kot član računskega sodišča v Luksemburgu mesečno prejme 21.000 evrov. Potem so pa tudi še visoke plače ostalih članov evropske komisije, evropskega sveta, evropskih poslancev, zaposlenih v raznih evropskih inštitucijah. Številke so gromozanske.

Povprečna bruto plača v Sloveniji je v marcu 2012 znašala 1.535,11 EUR, kar je prineslo povprečno neto plačo v znesku 995,20 EUR.

Povprečna bruto pokojnina v Sloveniji je v februarju 2012 znašala 570,86 EUR. Povprečna neto pokojnina je v istem mesecu znašala 568,98 EUR.

V času velike brezposelnosti in gospodarske krize je torej nedopustno, da imajo evropski funkcionarji plače, ki so tudi 45-krat in še več večje od prejemkov navadnih državljanov držav, iz katerih prihajajo.

Predlagam, da se s svojimi plačami izenačijo z navadnimi državljani. Nobenega utemeljenega razloga ni, da bi imeli tako visoke plače.

----------------------

Opozoriti želim še na 34. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2).

34. člen

(dohodki rezidentov – uslužbencev v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki)

Ne glede na prvi odstavek 5. člena tega zakona, se dohodnine ne plačuje od dohodka iz zaposlitve, ki ga prejme rezident kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki, pod pogojem, da se od tega dohodka plačuje dohodnina v institucijah Evropske skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu oziroma Evropski investicijski banki. Ta dohodek se ne upošteva pri izračunu višine dohodnine od preostalega obdavčljivega dohodka takega rezidenta.

Na tem mestu predlagam odpravo 34. člena ZDoh-2 ali njegovo ustrezno spremembo v smeri, da bodo vsi slovenski uslužbenci v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki izenačeni z navadnimi državljani Republike Slovenije tudi po dohodninski plati. Poleg tega je 34. člen v očitnem nasprotju z Ustavo RS, ki v svojem 14. členu govori, da smo vsi državljani enaki pred zakonom. Tale 34. člen ZDoh-2 pa majhno skupino državljanov postavlja v privilegiran položaj nad ostalo večino.

29 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Marjan Bizilj 85 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


23. 8. 2012

Odziv Ministrstva za finance

a) 34. člen ZDoh-2

V 34. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12 in 40/12 - ZUJF; v nadaljevanju: ZDoh-2) je določeno, da se dohodnine ne plačuje od dohodka iz zaposlitve, ki ga prejme rezident kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki ali Evropskem investicijskem skladu, pod pogojem, da se od tega dohodka plačuje dohodnina v teh institucijah. Ta dohodek se ne upošteva pri izračunu višine dohodnine od preostalega obdavčljivega dohodka takega rezidenta.

Navedena določba temelji na zakonodaji Evropske unije.

Obdavčevanje plač, mezd in prejemkov, ki jih uradnikom in drugim uslužbencem Unije izplačuje Unija, je urejeno v Protokolu o privilegijih in imunitetah Evropske unije. Protokol, ki se je začel uporabljati v letu 1967 in je bil naknadno večkrat spremenjen in dopolnjen, je priloga Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

V prvem odstavku 12. člena (prejšnji člen 13) Protokola je na splošno določeno, da so uradniki in drugi uslužbenci Unije dolžni plačevati davek v korist Unije od plač, mezd in prejemkov, ki jih prejemajo od Unije, v skladu z določenimi pogoji in postopki. V Kadrovskih predpisih za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Skupnosti je določeno, da se tovrstni davek v korist Unije v letu 2012 plačuje po stopnji 5,5%. V drugem odstavku navedenega člena je določeno, da so uradniki in drugi uslužbenci Unije oproščeni nacionalnih davkov od plač, mezd in prejemkov, ki jih izplačuje Unija.

Slovenija je kot članica EU dolžna spoštovati pravi red EU. S 34. členom ZDoh-2 je tako dosežena skladnost domačega zakona s predpisi EU.

Obenem opozarjamo na sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-558/10 – Bourges-Maunoury et Heints, iz katere izhaja, da je bila izključitev dohodkov, ki jih Unija izplačuje uradnikom ali drugim uslužbencem Unije, iz davčne suverenosti držav članic in določitev izključne pristojnosti Unije, da določa dejanske zneske dohodkov uradnikov in drugih uslužbencev Unije, nujna za krepitev neodvisnosti upravnega osebja Unije od nacionalnih organov, hkrati pa tudi za zagotavljanje enakega obravnavanja uradnikov z različnim državljanstvom. Iz sodbe prav tako izhaja, da člen 12 Protokola prepoveduje državam članicam uvedbo kakršnekoli obdavčitve, popolne ali delne, dohodkov uradnika ali uslužbenca Unije, ki jih izplačuje Unija.

b) Davčna obravnava dohodkov poslancev Evropskega parlamenta

Iz 3. točke drugega odstavka 37. člena ZDoh-2 je razvidno, da se za dohodek iz delovnega razmerja, ki se obdavči po ZDoh-2, štejejo tudi dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca Evropskega parlamenta. Iz četrtega odstavka 136. člena ZDoh-2 je razvidno, da se od dohodnine, izračunane od dohodkov, prejetih v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca Evropskega parlamenta, odšteje davek, ki ga je rezident plačal Evropski skupnosti od teh dohodkov, vključenih v njegovo osnovo za dohodnino.

Navedena davčna ureditev temelji na zakonodaji Evropske unije.

Obdavčevanje nadomestil poslancev Evropskega parlamenta je urejeno v Statutu poslancev Evropskega parlamenta. V prvem odstavku 12. člena Statuta je določeno, da se za nadomestilo poslancev plača davek Skupnosti v skladu s pogoji, ki so bili določeni na podlagi člena 13 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti za uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti. V tretjem odstavku člena je določeno, da prvi odstavek ne posega v pristojnosti držav članic, da nadomestilo obdavčijo v skladu z nacionalno davčno zakonodajo, če pri tem ne pride do dvojne obdavčitve. V četrtem odstavku člena je določeno, da lahko države članice upoštevajo nadomestilo pri določitvi davčne stopnje za druge dohodke.

Odziv Ministrstva za zunanje zadeve

Republika Slovenija si v okviru pogajanj o večletnem finančnem okviru (VFO), ki naj bi se zaključila do konca leta 2012, prizadeva za znižanje plač zaposlenih v institucijah EU. V duhu VFO se v okviru delovne skupine Sveta EU Kadrovski podpisi odvija razprava o novem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, ki bo pravna podlaga za navedene spremembe. Predlog, ki vključuje tudi 5-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih v vseh institucijah in agencijah Evropske unije od leta 2013 do leta 2018, ima v skladu z VFO finančni učinek na vse proračunske vrstice v zvezi z odhodki za zaposlene v vseh institucijah in agencijah, to pomeni, da zadeva izdatke za plače zaposlenih na sedežih in pri delegacijah, pogodbenih uslužbencev, osebja v upravnih uradih, poslancev EP, parlamentarnih pomočnikov, osebja v raziskovalni dejavnosti, osebja, ki se financira iz proračunskih vrstic, osebja, plačanega v skladu z določbami o predčasnem prenehanju zaposlitve, ter za pokojnine.

Predlog Komisije vključuje oceno finančnih posledic za obdobje 2013–2020, ki obsega: prihranke v višini 1041 milijonov EUR v okviru poglavja V večletnega finančnega okvira, prihranke v višini 258 milijonov EUR zunaj poglavja V večletnega finančnega okvira ter povečanje prihodka za 30 milijonov EUR iz naslova zvišane solidarnostne dajatve. Poleg tega se pričakuje, da bodo dolgoročni prihranki v zvezi z odhodki za pokojnine znašali približno milijardo EUR letno.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 9. 7. 2012 | 11:54:46

Znižanje plač evropskih funkcionarjev

Predlagam znižanje plač evropskih funkcionarjev na raven povprečne plače v državi, iz katere prihajajo. Na ta način bi lahko privarčevali mnogo milijonov evrov. Lahko pa bi tudi povečali število zaposlenih v zasebnem sektorju. Namesto, da bi znesek 25.000 evrov bil za plačo enega funkcionarja, bi se to razdelilo med 15 ali več oseb.

Naj navedem samo nekaj primerov:

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Durao Barroso prejema mesečno po nekaterih podatkih 25.000 evrov plače, bolj natančno 24.422,80 EUR. Evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik mesečno prejme 20.000 evrov plače. Milan M. Cvikl kot član računskega sodišča v Luksemburgu mesečno prejme 21.000 evrov. Potem so pa tudi še visoke plače ostalih članov evropske komisije, evropskega sveta, evropskih poslancev, zaposlenih v raznih evropskih inštitucijah. Številke so gromozanske.

Povprečna bruto plača v Sloveniji je v marcu 2012 znašala 1.535,11 EUR, kar je prineslo povprečno neto plačo v znesku 995,20 EUR.

Povprečna bruto pokojnina v Sloveniji je v februarju 2012 znašala 570,86 EUR. Povprečna neto pokojnina je v istem mesecu znašala 568,98 EUR.

V času velike brezposelnosti in gospodarske krize je torej nedopustno, da imajo evropski funkcionarji plače, ki so tudi 45-krat in še več večje od prejemkov navadnih državljanov držav, iz katerih prihajajo.

Predlagam, da se s svojimi plačami izenačijo z navadnimi državljani. Nobenega utemeljenega razloga ni, da bi imeli tako visoke plače.

Verzija predloga z dne, 9. 7. 2012 | 11:55:42

Znižanje plač evropskih funkcionarjev

Predlagam znižanje plač evropskih funkcionarjev na raven povprečne plače v državi, iz katere prihajajo. Na ta način bi lahko privarčevali mnogo milijonov evrov. Lahko pa bi tudi povečali število zaposlenih v zasebnem sektorju. Namesto, da bi znesek 25.000 evrov bil za plačo enega funkcionarja, bi se to razdelilo med 15 ali več oseb.

Naj navedem samo nekaj primerov:

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Durao Barroso prejema mesečno po nekaterih podatkih 25.000 evrov plače, bolj natančno 24.422,80 EUR. Evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik mesečno prejme 20.000 evrov plače. Milan M. Cvikl kot član računskega sodišča v Luksemburgu mesečno prejme 21.000 evrov. Potem so pa tudi še visoke plače ostalih članov evropske komisije, evropskega sveta, evropskih poslancev, zaposlenih v raznih evropskih inštitucijah. Številke so gromozanske.

Povprečna bruto plača v Sloveniji je v marcu 2012 znašala 1.535,11 EUR, kar je prineslo povprečno neto plačo v znesku 995,20 EUR.

Povprečna bruto pokojnina v Sloveniji je v februarju 2012 znašala 570,86 EUR. Povprečna neto pokojnina je v istem mesecu znašala 568,98 EUR.

V času velike brezposelnosti in gospodarske krize je torej nedopustno, da imajo evropski funkcionarji plače, ki so tudi 45-krat in še več večje od prejemkov navadnih državljanov držav, iz katerih prihajajo.

Predlagam, da se s svojimi plačami izenačijo z navadnimi državljani. Nobenega utemeljenega razloga ni, da bi imeli tako visoke plače.

----------------------

Opozoriti želim še na 34. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2)

34. člen

(dohodki rezidentov – uslužbencev v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki)

Ne glede na prvi odstavek 5. člena tega zakona, se dohodnine ne plačuje od dohodka iz zaposlitve, ki ga prejme rezident kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki, pod pogojem, da se od tega dohodka plačuje dohodnina v institucijah Evropske skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu oziroma Evropski investicijski banki. Ta dohodek se ne upošteva pri izračunu višine dohodnine od preostalega obdavčljivega dohodka takega rezidenta.

Na tem mestu predlagam odpravo 34. člena ZDoh-2 ali njegovo ustrezno spremembo v smeri, da bodo vsi slovenski uslužbenci v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki izenačeni z navadnimi državljani Republike Slovenije tudi po dohodninski plati. Poleg tega je 34. člen v oččitnem nasprotju z Ustavo RS, ki v svojem 14. členi govori, da smo vsi enaki pred zakonom. Tale 34. člen ZDoh-2 pa skupino državljanov postavlja v privilegiran položaj nad ostalo večino.

Verzija predloga z dne, 9. 7. 2012 | 12:07:49

Znižanje plač evropskih funkcionarjev

Predlagam znižanje plač evropskih funkcionarjev na raven povprečne plače v državi, iz katere prihajajo. Na ta način bi lahko privarčevali mnogo milijonov evrov. Lahko pa bi tudi povečali število zaposlenih v zasebnem sektorju. Namesto, da bi znesek 25.000 evrov bil za plačo enega funkcionarja, bi se to razdelilo med 15 ali več oseb.

Naj navedem samo nekaj primerov:

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Durao Barroso prejema mesečno po nekaterih podatkih 25.000 evrov plače, bolj natančno 24.422,80 EUR. Evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik mesečno prejme 20.000 evrov plače. Milan M. Cvikl kot član računskega sodišča v Luksemburgu mesečno prejme 21.000 evrov. Potem so pa tudi še visoke plače ostalih članov evropske komisije, evropskega sveta, evropskih poslancev, zaposlenih v raznih evropskih inštitucijah. Številke so gromozanske.

Povprečna bruto plača v Sloveniji je v marcu 2012 znašala 1.535,11 EUR, kar je prineslo povprečno neto plačo v znesku 995,20 EUR.

Povprečna bruto pokojnina v Sloveniji je v februarju 2012 znašala 570,86 EUR. Povprečna neto pokojnina je v istem mesecu znašala 568,98 EUR.

V času velike brezposelnosti in gospodarske krize je torej nedopustno, da imajo evropski funkcionarji plače, ki so tudi 45-krat in še več večje od prejemkov navadnih državljanov držav, iz katerih prihajajo.

Predlagam, da se s svojimi plačami izenačijo z navadnimi državljani. Nobenega utemeljenega razloga ni, da bi imeli tako visoke plače.

----------------------

Opozoriti želim še na 34. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2).

34. člen

(dohodki rezidentov – uslužbencev v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki)

Ne glede na prvi odstavek 5. člena tega zakona, se dohodnine ne plačuje od dohodka iz zaposlitve, ki ga prejme rezident kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki, pod pogojem, da se od tega dohodka plačuje dohodnina v institucijah Evropske skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu oziroma Evropski investicijski banki. Ta dohodek se ne upošteva pri izračunu višine dohodnine od preostalega obdavčljivega dohodka takega rezidenta.

Na tem mestu predlagam odpravo 34. člena ZDoh-2 ali njegovo ustrezno spremembo v smeri, da bodo vsi slovenski uslužbenci v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutuali Evropski investicijski banki izenačeni z navadnimi državljani Republike Slovenije tudi po dohodninski plati. Poleg tega je 34. člen v oččitnem nasprotju z Ustavo RS, ki v svojem 14. členi govori, da smo vsi enaki pred zakonom. Tale 34. člen ZDoh-2 pa skupino državljanov postavlja v privilegiran položaj nad ostalo večino.

Verzija predloga z dne, 9. 7. 2012 | 12:11:01

Znižanje plač evropskih funkcionarjev

Predlagam znižanje plač evropskih funkcionarjev na raven povprečne plače v državi, iz katere prihajajo. Na ta način bi lahko privarčevali mnogo milijonov evrov. Lahko pa bi tudi povečali število zaposlenih v zasebnem sektorju. Namesto, da bi znesek 25.000 evrov bil za plačo enega funkcionarja, bi se to razdelilo med 15 ali več oseb.

Naj navedem samo nekaj primerov:

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Durao Barroso prejema mesečno po nekaterih podatkih 25.000 evrov plače, bolj natančno 24.422,80 EUR. Evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik mesečno prejme 20.000 evrov plače. Milan M. Cvikl kot član računskega sodišča v Luksemburgu mesečno prejme 21.000 evrov. Potem so pa tudi še visoke plače ostalih članov evropske komisije, evropskega sveta, evropskih poslancev, zaposlenih v raznih evropskih inštitucijah. Številke so gromozanske.

Povprečna bruto plača v Sloveniji je v marcu 2012 znašala 1.535,11 EUR, kar je prineslo povprečno neto plačo v znesku 995,20 EUR.

Povprečna bruto pokojnina v Sloveniji je v februarju 2012 znašala 570,86 EUR. Povprečna neto pokojnina je v istem mesecu znašala 568,98 EUR.

V času velike brezposelnosti in gospodarske krize je torej nedopustno, da imajo evropski funkcionarji plače, ki so tudi 45-krat in še več večje od prejemkov navadnih državljanov držav, iz katerih prihajajo.

Predlagam, da se s svojimi plačami izenačijo z navadnimi državljani. Nobenega utemeljenega razloga ni, da bi imeli tako visoke plače.

----------------------

Opozoriti želim še na 34. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2).

34. člen

(dohodki rezidentov – uslužbencev v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki)

Ne glede na prvi odstavek 5. člena tega zakona, se dohodnine ne plačuje od dohodka iz zaposlitve, ki ga prejme rezident kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki, pod pogojem, da se od tega dohodka plačuje dohodnina v institucijah Evropske skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu oziroma Evropski investicijski banki. Ta dohodek se ne upošteva pri izračunu višine dohodnine od preostalega obdavčljivega dohodka takega rezidenta.

Na tem mestu predlagam odpravo 34. člena ZDoh-2 ali njegovo ustrezno spremembo v smeri, da bodo vsi slovenski uslužbenci v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki izenačeni z navadnimi državljani Republike Slovenije tudi po dohodninski plati. Poleg tega je 34. člen v očitnem nasprotju z Ustavo RS, ki v svojem 14. členi govori, da smo vsi državljani enaki pred zakonom. Tale 34. člen ZDoh-2 pa majhno skupino državljanov postavlja v privilegiran položaj nad ostalo večino.

Verzija predloga z dne, 9. 7. 2012 | 12:14:04

Znižanje plač evropskih funkcionarjev in odprava ali sprememba 34. člena ZDoh-2

Predlagam znižanje plač evropskih funkcionarjev na raven povprečne plače v državi, iz katere prihajajo. Na ta način bi lahko privarčevali mnogo milijonov evrov. Lahko pa bi tudi povečali število zaposlenih v zasebnem sektorju. Namesto, da bi znesek 25.000 evrov bil za plačo enega funkcionarja, bi se to razdelilo med 15 ali več oseb.

Naj navedem samo nekaj primerov:

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Durao Barroso prejema mesečno po nekaterih podatkih 25.000 evrov plače, bolj natančno 24.422,80 EUR. Evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik mesečno prejme 20.000 evrov plače. Milan M. Cvikl kot član računskega sodišča v Luksemburgu mesečno prejme 21.000 evrov. Potem so pa tudi še visoke plače ostalih članov evropske komisije, evropskega sveta, evropskih poslancev, zaposlenih v raznih evropskih inštitucijah. Številke so gromozanske.

Povprečna bruto plača v Sloveniji je v marcu 2012 znašala 1.535,11 EUR, kar je prineslo povprečno neto plačo v znesku 995,20 EUR.

Povprečna bruto pokojnina v Sloveniji je v februarju 2012 znašala 570,86 EUR. Povprečna neto pokojnina je v istem mesecu znašala 568,98 EUR.

V času velike brezposelnosti in gospodarske krize je torej nedopustno, da imajo evropski funkcionarji plače, ki so tudi 45-krat in še več večje od prejemkov navadnih državljanov držav, iz katerih prihajajo.

Predlagam, da se s svojimi plačami izenačijo z navadnimi državljani. Nobenega utemeljenega razloga ni, da bi imeli tako visoke plače.

----------------------

Opozoriti želim še na 34. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2).

34. člen

(dohodki rezidentov – uslužbencev v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki)

Ne glede na prvi odstavek 5. člena tega zakona, se dohodnine ne plačuje od dohodka iz zaposlitve, ki ga prejme rezident kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki, pod pogojem, da se od tega dohodka plačuje dohodnina v institucijah Evropske skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu oziroma Evropski investicijski banki. Ta dohodek se ne upošteva pri izračunu višine dohodnine od preostalega obdavčljivega dohodka takega rezidenta.

Na tem mestu predlagam odpravo 34. člena ZDoh-2 ali njegovo ustrezno spremembo v smeri, da bodo vsi slovenski uslužbenci v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki izenačeni z navadnimi državljani Republike Slovenije tudi po dohodninski plati. Poleg tega je 34. člen v očitnem nasprotju z Ustavo RS, ki v svojem 14. členi govori, da smo vsi državljani enaki pred zakonom. Tale 34. člen ZDoh-2 pa majhno skupino državljanov postavlja v privilegiran položaj nad ostalo večino.

Komentarji




Imate težave pri uporabi orodja ali pa nam morda želite sporočiti predlog za izboljšavo njegovih funkcionalnosti?
Na voljo smo vam na e-naslovu: predlagam.vladiping@govpong.si