2. 2. 2010
Odziv Ministrstva za javno upravo
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09-uradno prečiščeno besedilo, 107/09-odl.US in 98/09 – ZIUZGK – v nadaljevanju ZSPJS) je zakonska podlaga za določitev plač funkcionarjev (torej tudi županov) in javnih uslužbencev. Ker je vloga funkcionarjev v sistemu izvajanja zakonodajne, sodne in izvršilne veje oblasti drugačna od vloge javnih uslužbencev, je tudi vrednotenje dela funkcionarjev urejeno drugače, kot je urejeno vrednotenje dela javnih uslužbencev. V novem plačnem sistemu, ki se je za župane začel uporabljati s 1.1.2007 je določeno, da je funkcija župana uvrščena v plačni razred v razponu od 32. do 59. plačnega razreda, plačni razredi pa so del plačne lestvice, ki je določena v prilogi 1 ZSPJS. Zakon je dosegljiv na spletni strani:
http://www.uradni-list.si/1/content?id=95460&part=&highlight=zspjs
Župani prejemajo fiksno določeno osnovno plačo v skladu s Prilogo 3 ZSPJS, in sicer glede na število prebivalcev lokalne skupnosti.
Za funkcijo župana ni določenih formalnih pogojev glede zahtevane izobrazbe oziroma drugih pogojev, katerih izpolnjevanje bi pomenilo uspešnejše in učinkovitejše delo župana, kar pa za javne uslužbence ne velja. Slednji morajo za zasedbo delovnega mesta izpolnjevati pogoje, tako glede izobrazbe kot tudi druge pogoje, ki naj bi zagotavljali uspešno in učinkovito opravljanje nalog (npr. zahtevane delovne izkušnje, znanje angleškega jezika, poznavanje računalniških orodij ipd).
Župani poleg osnovne plače prejemajo samo še dodatek za delovno dobo in niso upravičeni do dela plače za delovno uspešnost. Tako je ocenjevanje županove funkcije z vidika uspešnosti glede na razmerje med načrtovanimi in dejansko realiziranimi nalogami prepuščeno volivcem, ki župane volijo na neposrednih volitvah.
Glede plače javnih uslužbencev pa ZSPJS določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače (vrednosti konkretnega plačnega razreda na plačni lestvici), dodatkov in dela plače za delovno uspešnost. Nagrajevanje oziroma sankcioniranje njihovega dela je neposredno odvisno od uspešnosti pri opravljanju nalog. Poleg osnovne plače, ki se za posamezno delovno mesto določi glede na zahtevnost nalog, odgovornost oziroma pooblastila, psihofizične napore in vplive okolja, javni uslužbenci lahko prejmejo višjo plačo iz naslova redne delovne uspešnosti in povečanega obsega dela. Pri posrednih proračunskih uporabnikih, ki del svoje dejavnosti opravljajo tako, da poleg opravljanja javne službe pridobivajo tudi sredstva s prodajo blaga in storitev na trgu, pa javni uslužbenci lahko prejmejo višjo plačo tudi iz tega naslova. Variabilni del plače, ki je vezan na delovno uspešnost posameznika, je za javne uslužbence določen v poglavju »delovna uspešnost« v ZSPJS, in torej omogoča, da prejmejo del plače za delovno uspešnost kar iz treh virov, ki se medsebojno ne izključujejo. Tako lahko uspešni javni uslužbenci iz naslova variabilnega dela plače prejmejo dodatna sredstva tudi do 50% osnovne plače ali celo več. Za javne uslužbence, ki ne dosegajo pričakovanih delovnih rezultatov, skladno z veljavno zakonodajo, delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi. Zaradi vloge, ki jo imajo župani kot izvrševalci funkcije v sistemu izvršilne oblasti na lokalni ravni in načina konstituiranja te oblasti, nagrajevanja in sankcioniranja njihovega dela ni mogoče urediti primerljivo z javnimi uslužbenci.
Za vaš predlog glede drugačne ureditve plač županov in javnih uslužbencev se vam zahvaljujemo.
Odziv Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko
Občine so pri svojem delu samostojne. Za presojo uspešnosti župana - občine ni mogoče vzpostaviti državnega portala, na katerem bi bili javno objavljeni uspešno izpeljani oz. neizpeljani projekti na področju gospodarstva, sociale, prometa, kulture, športa. Oblikovanje državnega portala bi namreč pomenilo poseg države v avtonomijo lokalnih skupnosti. Bilo pa bi mogoče, da se za oblikovanje skupnega portala dogovorijo občine v okviru svojih reprezentativnih združenj (Skupnost občin Slovenije – SOS ali Združenje občin Slovenije – ZOS). Tako bi se lahko na enem mestu objavljali podatki o projektih, tako izvedenih kot neizvedenih, o postopkih za izvedbo projekta v posamezni občini ipd. To bi omogočalo primerjavo med posameznimi občinami, hkrati pa bi pomenilo tudi doprinos na področju izmenjave izkušenj in dobrih praks. Podatke o projektih občin je sicer mogoče dobiti na spletnih straneh posameznih občin, na spletnih straneh obeh reprezentativnih združenj, na spletni strani Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) in na spletni strani Ministrstva za finance. Na spletnih straneh SVLR in Ministrstva za finance so uporabnikom na voljo tudi podatki povezani s financiranjem občin in finančnim stanjem občin (proračunski kazalniki, financiranje in delovanje občin ipd. Obenem poudarjamo, da so župani voljeni funkcionarji, kar pomeni, da nadzor nad njihovim delom opravljajo volivci. Na volitvah se prebivalci posamezne občine namreč odločijo, ali je bil dosedanji župan uspešen oziroma ali zaupajo določenemu kandidatu za župana, da bo uspešno vodil občino. Sicer pa so župani za svoje delo in dejanja tudi materialno in kazensko odgovorni.