Preprečevanje nasilja nad in med mladostniki v R Sloveniji

Preprečevanje nasilja nad in med mladostniki v R Sloveniji

Predlagam vladi R Slovenije, da uporabi svoja pooblastila in ukrepa v primeru 6 letnega dečka, s katerim je učiteljica v podaljšanem bivanju v osnovni šoli v Cerkljah na Gorenjskem fizično obračunala (in to ni bil njen prvi incident).

Zadeva na prvi pogled mogoče ni tako zastrašujoča kot dejansko je. Dolžnost ravnateljice je takšno delavko takoj odpustiti in naj svojo morebitno nedolžnost dokazuje izven delovnega razmerja. Ker ravnateljica ni ukrepala, bi bil župan občine moralno dolžan zahtevati tudi njeno takojšnjo razrešitev. Ker tudi sam ni ukrepal (zahteval zgolj poročilo) bi bilo etično da sam ponudi odstop.

Presenetilo me je, da ni ukrepala šolska inšpekcija. Inšpektorica na TV pove, da ni njihova dolžnost raziskovati primer temveč le predlagati ukrepe na podlagi poročil. Mogoče zakonsko res ne vendar prav gotovo moralno in etično. In ta gospa prav gotovo ne sodi na mesto šolske inšpektorice (gre za mlajšo osebo za katero ne vem kje si sploh je nabrala izkušnje za ta položaj). Pri nas je pač tako, da vsakdo preloži brigo na drugega dokler se zadeva pač ne poleže. O morali in etiki pa ne duha ne sluha.

Moja mati je bila več kot 35 let let učiteljica in ji ni enkrat padlo na pamet z učenci fizično obračunavat. Stari oče je po drugi vojni poučeval v poboljševalnici v Gradacu. Fizično obračunavanje tkim. vzgojiteljev z gojenci je bilo na dnevnem redu (najmanj klofuta za dobro jutro). Ker se mu tega ni dalo več gledati, je to omenil ob obisku takratnemu republiškemu sekretarju. Ta mu je odvrnil, da pač nimajo kaj narediti, da so to takšni gojenci, da drugače z njimi ne gre. Da če se mu to ne da gledat, da naj se oglasi enkrat do njega da mu bo dal drugo delovno mesto. Da vseh ne morejo zamenjat, mlatijo pa itak vsi (ena gospa je bila svetla izjema). Tako je to bilo v naši dragi Jugoslaviji. Da ne omenjam kakšnega Petrička pri Celju ampak to so pa bile že druge stvari, na višji politični ravni.

Nihče nima pravice z nikomer fizično obračunavati, ga zasramovati, podcenjevati. Če se takšni primeri dogajajo v osnovnem šolstvu kaj se potem dogaja šele v zaporih, psihiatričnih ustanovah (tam imamo menda zopet primer posilstva - nihče noče nič vedeti, ker je postavljeno vprašanje finančne odškodnine), domovih za ostarele (tam za štirimi stenami odkoder le težko pricurljajo informacije). V takšnih primerih bi morala ukrepati tudi varuhinja človekovih pravic, pristojen minister za šolstvo tudi predsednik republike bi lahko posredoval in še kdo.

Smo na najboljši poti, da postanemo država nasilja - navkljub vseh veljavni zakonodaji. Gospe učiteljici bi toplo predlagal, da sama odide, ker zanjo v prosveti ni več mesta. Enako velja za gospo ravnateljico. Eden drugemu ščitijo hrbet in ne naredijo ničesar. Saj če pade ena domina se hiša iz domin začne podirati. Tako so vsi čakali, da se zadeva pomiri, da se utiša in vse lepo po starem naprej.

V ZDA, ki si jo predstavljamo kot državo nasilja (imamo včasih malce filmske predstave!) so pred kratkim trajno izključili dijaka, ki je okljufutal svojo učiteljico in prav tako so suspendirali učiteljico, ki je pretepala osnovnošolca - sošolec je dogodek posnel z mobilnim telefonom in si ga lahko ogledamo na you tubu.

Iz lastnih izkušenj vem, da ko je delavec poškodoval drugega delavca, je neposredni vodja toliko časa čakal z predlogom za disciplinski postopek, da je le ta zastaral. Ko je delavec grozil drugemu delavcu s fizičnim obračunom, je trdil da se je ta le šalil. Ukrepal ni. Kakor kdo in kakor za koga. Takšne vodje, takšne direktorje je potrebno nemudoma odpustiti. Na zavodih za zaposlovanje je še dovolj prostora. Nobenih nadomestnih zaposlitev in premeščanj na nižji položaj. Nasvidenje, v eni uri ispraznite pisarno (pod nadzorom!) in zapustite tovarno, upravno enoto, občino.... Tako se to dela in tako bi se moralo delati. Pri nas pa roka roko umije, ta pozna onega, drugi tega in na koncu nič. Kriv je tisti ki jih je dobil - le zakaj je zagnal paniko saj ni bilo nič, ker je vedno le nič.

Upam, da bodo dečkovi starši zbrali toliko poguma in sredstev (izziv za kakšnega odvetnika) in učiteljico civilno tožili za finančno odškodnino, policija pa da bo vložila kazensko ovadbo. Kajti če ne bomo ukrepali (z ognjem in mečem že v kali) potem je naša borba za človekove pravice izgubljena.

Preprečevanje nasilja nad in med mladostniki v R Sloveniji

Predlagam vladi R Slovenije, da uporabi svoja pooblastila in ukrepa v primeru 6 letnega dečka, s katerim je učiteljica v podaljšanem bivanju v osnovni šoli v Cerkljah na Gorenjskem fizično obračunala (in to ni bil njen prvi incident).

Zadeva na prvi pogled mogoče ni tako zastrašujoča kot dejansko je. Dolžnost ravnateljice je takšno delavko takoj odpustiti in naj svojo morebitno nedolžnost dokazuje izven delovnega razmerja. Ker ravnateljica ni ukrepala, bi bil župan občine moralno dolžan zahtevati tudi njeno takojšnjo razrešitev. Ker tudi sam ni ukrepal (zahteval zgolj poročilo) bi bilo etično da sam ponudi odstop.

Presenetilo me je, da ni ukrepala šolska inšpekcija. Inšpektorica na TV pove, da ni njihova dolžnost raziskovati primer temveč le predlagati ukrepe na podlagi poročil. Mogoče zakonsko res ne vendar prav gotovo moralno in etično. In ta gospa prav gotovo ne sodi na mesto šolske inšpektorice (gre za mlajšo osebo, za katero ne vem, kje si je nabrala izkušnje za ta položaj). Pri nas je pač tako, da vsakdo preloži brigo na drugega dokler se zadeva pač ne poleže. O morali in etiki pa ne duha ne sluha.

Moja mati je bila več kot 35 let let učiteljica in ji ni enkrat padlo na pamet z učenci fizično obračunavati. Stari oče je takoj po drugi vojni poučeval strokovne predmete v tkim. poboljševalnici v Gradacu. Fizično obračunavanje tkim. vzgojiteljev z gojenci je bilo na dnevnem redu (najmanj klofuta za dobro jutro). Ker se mu tega ni dalo več gledati, je to omenil ob obisku takratnemu republiškemu sekretarju. Ta mu je odvrnil, da pač nimajo kaj narediti, da so to takšni gojenci, da drugače z njimi ne gre. Da če se mu to ne da gledat, da naj se oglasi enkrat do njega, da mu bo dal drugo delovno mesto. Da vseh ne morejo zamenjat, mlatijo pa itak vsi (ena gospa je bila svetla izjema). Tako je to bilo v naši dragi Jugoslaviji. Da ne omenjam kakšnega Petrička pri Celju ampak to so pa bile že druge stvari, na višji politični ravni.

Nihče nima pravice z nikomer fizično obračunavati, ga zasramovati, podcenjevati. Če se takšni primeri dogajajo v osnovnem šolstvu kaj se potem dogaja šele v zaporih, psihiatričnih ustanovah (tam imamo menda zopet primer posilstva - nihče noče nič vedeti, ker je postavljeno vprašanje finančne odškodnine), domovih za ostarele (tam za štirimi stenami odkoder le težko pricurljajo informacije). V takšnih primerih bi morala ukrepati tudi varuhinja človekovih pravic, pristojen minister za šolstvo tudi predsednik republike bi lahko posredoval in še kdo.

Smo na najboljši poti, da postanemo država nasilja - navkljub vsej veljavni zakonodaji. Gospe učiteljici bi toplo predlagal, da sama odide, ker zanjo v prosveti ni več mesta. Enako velja za gospo ravnateljico. Eden drugemu ščitijo hrbet in ne naredijo ničesar. Saj če pade ena domina se hiša iz domin začne podirati. Tako so vsi čakali, da se zadeva pomiri, da se utiša in vse lepo po starem naprej. Zdaj bodo šolske počitnice, jeseni pa bo aktualno že kaj drugega.

V ZDA, ki si jo predstavljamo kot državo nasilja (imamo včasih malce filmske predstave!) so pred kratkim trajno izključili dijaka, ki je okljufutal svojo učiteljico in prav tako so suspendirali učiteljico, ki je pretepala osnovnošolca - sošolec je dogodek posnel z mobilnim telefonom in si ga lahko ogledamo na you tubu.

Po 25-letih dela v penalni instituciji (zaporu) vam lahko z gotovostjo povem, da mi ni nikoli padlo na pamet da bi koga z glavo butal v steno. Vsi postopki tudi v primeru izrednih razmer in ekscesov so natančno predpisani in določeni. Za ekcesne primere so druge metode dela. Enostavno povem, da sem zgrožen nad apatijo njenih nadrejenih. Ta družba in to okolje je dejansko bolno. Pravil vedenja in obnašanja se ne spoštuje in ne upošteva, kodeksi etike so deveta briga. Nihče nič ne ve, nihče ni za nič pristojen. Torej nojevsko tiščanje glave v pesek.... dokler ne začne kdo s tvojo glavo butat v steno. Takrat pa, halo... pomagajte... In nikjer nobenega Don Kihota in Robina Hooda, ki bi se boril za pravice najbolj ogroženih.

Upam, da bodo dečkovi starši zbrali toliko poguma in sredstev (izziv za kakšnega odvetnika) in učiteljico civilno tožili za finančno odškodnino, policija pa da bo vložila kazensko ovadbo. Kajti če ne bomo ukrepali (z ognjem in mečem že v kali) potem je naša borba za človekove pravice izgubljena.

Preprečevanje nasilja nad in med mladostniki v R Sloveniji

Predlagam vladi R Slovenije, da uporabi svoja pooblastila in ukrepa v primeru 6 letnega dečka, s katerim je učiteljica v podaljšanem bivanju v osnovni šoli v Cerkljah na Gorenjskem fizično obračunala (in to ni bil njen prvi incident). Butala naj bi ga z glavo ob steno (glej poročila na TV).

Glede na to, da nihče od vpletenih oz. povzročiteljev incidenta ne čuti nikakršne odgovornosti predlagam tako za učiteljico, ravnateljico kot tudi šolsko inšpektorico takojšnje prenehanje pogodb o zaposlitvi in dosmrtno prepoved opravljanja pedagoškega poklica na področju Evropske unije.

Zadeva na prvi pogled mogoče ni tako zastrašujoča kot dejansko je. Dolžnost ravnateljice je takšno delavko takoj odpustiti in naj svojo morebitno nedolžnost dokazuje izven delovnega razmerja. Ker ravnateljica ni ukrepala, bi bil župan občine moralno dolžan zahtevati tudi njeno takojšnjo razrešitev. Ker tudi sam ni ukrepal (zahteval zgolj poročilo) bi bilo etično da sam ponudi odstop.

Presenetilo me je, da ni ukrepala šolska inšpekcija. Inšpektorica na TV pove, da ni njihova dolžnost raziskovati primer temveč le predlagati ukrepe na podlagi poročil. Mogoče zakonsko res ne vendar prav gotovo moralno in etično. In ta gospa prav gotovo ne sodi na mesto šolske inšpektorice (gre za mlajšo osebo, za katero ne vem, kje si je nabrala izkušnje za ta položaj). Pri nas je pač tako, da vsakdo preloži brigo na drugega dokler se zadeva pač ne poleže. O morali in etiki pa ne duha ne sluha.

Moja mati je bila več kot 35 let let učiteljica in ji ni enkrat padlo na pamet z učenci fizično obračunavati. Stari oče je takoj po drugi vojni poučeval strokovne predmete v tkim. poboljševalnici v Gradacu. Fizično obračunavanje tkim. vzgojiteljev z gojenci je bilo na dnevnem redu (najmanj klofuta za dobro jutro). Ker se mu tega ni dalo več gledati, je to omenil ob obisku takratnemu republiškemu sekretarju. Ta mu je odvrnil, da pač nimajo kaj narediti, da so to takšni gojenci, da drugače z njimi ne gre. Da če se mu to ne da gledat, da naj se oglasi enkrat do njega, da mu bo dal drugo delovno mesto. Da vseh ne morejo zamenjat, mlatijo pa itak vsi (ena gospa je bila svetla izjema). Tako je to bilo v naši dragi Jugoslaviji. Da ne omenjam kakšnega Petrička pri Celju ampak to so pa bile že druge stvari, na višji politični ravni.

Nihče nima pravice z nikomer fizično obračunavati, ga zasramovati, podcenjevati. Če se takšni primeri dogajajo v osnovnem šolstvu kaj se potem dogaja šele v zaporih, psihiatričnih ustanovah (tam imamo menda zopet primer posilstva - nihče noče nič vedeti, ker je postavljeno vprašanje finančne odškodnine), domovih za ostarele (tam za štirimi stenami odkoder le težko pricurljajo informacije). V takšnih primerih bi morala ukrepati tudi varuhinja človekovih pravic, pristojen minister za šolstvo tudi predsednik republike bi lahko posredoval in še kdo.

Smo na najboljši poti, da postanemo država nasilja - navkljub vsej veljavni zakonodaji. Gospe učiteljici bi toplo predlagal, da sama odide, ker zanjo v prosveti ni več mesta. Enako velja za gospo ravnateljico. Eden drugemu ščitijo hrbet in ne naredijo ničesar. Saj če pade ena domina se hiša iz domin začne podirati. Tako so vsi čakali, da se zadeva pomiri, da se utiša in vse lepo po starem naprej. Zdaj bodo šolske počitnice, jeseni pa bo aktualno že kaj drugega.

V ZDA, ki si jo predstavljamo kot državo nasilja (imamo včasih malce filmske predstave!) so pred kratkim trajno izključili dijaka, ki je okljufutal svojo učiteljico in prav tako so suspendirali učiteljico, ki je pretepala osnovnošolca - sošolec je dogodek posnel z mobilnim telefonom in si ga lahko ogledamo na you tubu.

Po 25-letih dela v penalni instituciji (zaporu) vam lahko z gotovostjo povem, da mi ni nikoli padlo na pamet da bi koga z glavo butal v steno. Vsi postopki tudi v primeru izrednih razmer in ekscesov so natančno predpisani in določeni. Za ekcesne primere so druge metode dela. Enostavno povem, da sem zgrožen nad apatijo njenih nadrejenih. Ta družba in to okolje je dejansko bolno. Pravil vedenja in obnašanja se ne spoštuje in ne upošteva, kodeksi etike so deveta briga. Nihče nič ne ve, nihče ni za nič pristojen. Torej nojevsko tiščanje glave v pesek.... dokler ne začne kdo s tvojo glavo butat v steno. Takrat pa, halo... pomagajte... In nikjer nobenega Don Kihota in Robina Hooda, ki bi se boril za pravice najbolj ogroženih.

Upam, da bodo dečkovi starši zbrali toliko poguma in sredstev (izziv za kakšnega odvetnika) in učiteljico civilno tožili za finančno odškodnino, policija pa da bo vložila kazensko ovadbo. Kajti če ne bomo ukrepali (z ognjem in mečem že v kali) potem je naša borba za človekove pravice izgubljena.