Ukinitev reklam na RTV Slovenija in www.rtvslo.si ali ukinitev RTV prispevka

Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport

Radiotelevizija Slovenija je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti. Naloga javne radiotelevizije je izpolnjevanje demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb prebivalcev in prebivalk, državljank in državljanov, Slovencev v zamejstvu in po svetu ter manjšin po Sloveniji.

Pravni status in financiranje zavoda sta urejena z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija (Uradni lst RS št. 96/2005; v nadaljevanju: ZTRVS-1), ki določa, da lahko RTB Slovenija skladno z zakonom opravlja poleg javne službe v omejenem obsegu tudi tržne dejavnosti, med katere spada tudi trženje oglaševalskega časa in trženje programov. Prihodki iz naslova tržnih dejavnosti se lahko porabijo za sofinanciranje javne službe ali za ohranjanje in širitev tržnih dejavnosti, vendar le na področjih, ki jih določa ZRTVS-1. V praksi to pomeni, da RTV Slovenija presežke prihodkov nad odhodki porablja za pokrivanje izgube, ki nastane z izvajanjem javne službe ter za razvoj novih programov in storitev, ki so v javnem interesu.

Na področju oglaševanja (trženja oglaševalskega časa) veljajo za RTV Slovenijo posebne omejitve, katerih namen je omejitev prevelike »komercializacije« programov javne televizije. Strožje omejitve so določene v Zakonu o medijih (Uradni list RS, št. 110/2006-UPB-1, 36/2008-ZPOmK-1, 77/2012-ZSFCJA, 90/2012 Odl. US: U-I-95/09-14, Up-419/09-15, 57/2011-ZAvMS in 47/2012) ter Zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS št. 87/2011), in sicer:

• Radiotelevizija Slovenija ne sme prekinjati televizijskih programskih enot, kot so na primer celovečerni ali televizijski filmi (razen serijskih filmov, nanizank in razvedrilnih oddaj), dnevno informativnih oddaj in oddaj, ki imajo kulturni, umetniški, znanstveni ali izobraževalni značaj, s televizijskim oglaševanjem in televizijsko prodajo, in sicer ne glede na dolžino trajanja posamezne programske enote iz tega člena;
• Skupni obseg oglaševanja in televizijske prodaje v posameznem televizijskem programu Radiotelevizije Slovenija ne sme preseči deset minut (za komercialne televizije je prag postavljen višje, in sicer na 12 minut) v okviru vsake posamezne ure, v času med 18. in 23. uro ne sme preseči sedmih minut v okviru vsake posamezne ure (ta omejitev ne velja za komercialne televizijske programe);
• V času med 18. in 23. uro v posameznem televizijskem programu Radiotelevizije Slovenija ni dovoljeno predvajanje TV prodajnih oken;
• Na tretjem programu Radia Slovenija ne smejo biti predvajanje oglaševalske vsebine.

RTV Slovenija je torej na področju trženja oglaševalskega časa v drugačnem položaju kot komercialni radijski televizijski programi, saj ima na tem področju strožje kvantitativne ter kvalitativne omejitve, med katerimi je najbolj pomembna določba, ki Radioteleviziji Slovenija prekinjanje programskih enot, kot so celovečerni ali televizijski filmi, dnevno informativnih oddaj in oddaj, ki imajo kulturni, umetniški ali izobraževalni znašaj, s televizijskim oglaševanjem in televizijsko prodajo. Na ta način je uporabnikom storitev Radiotelevizije Slovenija zagotovljen višji nivo zaščite, saj spo prav celovečerni filmi, ki se predvajajo na komercialnih televizijah, predmet intenzivnega oglaševanja in prekinjanja z oglasnimi vložki.

Prihodki iz tržne dejavnosti predstavljajo pomemben vir financiranja RTV Slovenija, saj v strukturi letnih prihodkov tvorijo dobro tretjino vseh prihodkov (vsi komercialni viri, ne samo oglaševanje) ter omogočajo izvajanje in razvoj javne službe. Pri tem pa je potrebno poudariti, da lahko RTV Slovenija prihodke iz tržne dejavnosti uporablja zgolj za izvajanje javne službe ter za razvoj novih programov in storitev, ki so v javnem interesu. Izpad komercialnih virov financiranja bi imel za posledico drastično zvišanje prispevka za programe RTV Slovenija ter osiromašenje njenega letnega programsko produkcijskega načrta. Javno radiotelevizijo brez oglaševanje pozna namreč le malo držav v EU (Skandinavija in Združeno Kraljestvo), pri tem pa je potrebno upoštevati dejstvo, da gre v tem primeru za bistveno večje trge ter tudi bistveno višje prispevke, ki omogočajo finančno vzdržen nekomercialni koncept javne radiotelevizije.