Dejansko število vernikov - realno prispevanje za verske skupnosti

Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport

Glede dejanskega števila vernikov pojasnjujemo, da že iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-92/01, z dne 28. 2. 2002, izhaja, da je Vlada Republike Slovenije v svojem mnenju v zvezi s pobudama za oceno ustavnosti štirinajste alineje 6. člena Zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj leta 2001 navedla, da so podatki o veroizpovedi in narodne pripadnosti relevantni in potrebni za potrebe državne statistike. Statistično raziskovanje naj ne bi služilo samo za potrebe države, temveč je tudi njena mednarodno priporočena dejavnost. Rezultati državne statistike in popisov so uporabni tako za državo in javni sektor ter mednarodno skupnost kot tudi za zasebni sektor, za posameznike in njihova združenja (za institucije civilne družbe). Nadalje pojasnjujemo, da v skladu s 1. členom Zakona o državni statistiki, državna statistika zagotavlja organom in organizacijam javne uprave, gospodarstvu in javnosti podatke o stanju na demografskem področju (kamor sodijo tudi podatki o veroizpovedi). MIZKŠ meni, da v predlogu št. 3242 navedena problematika glede dejanskega števila vernikov v tem trenutku ni problematična. Se pa MIZKŠ strinja z navedenim predlogom v smislu, da bo v prihodnosti potrebno zagotoviti nove statistične podatke o veroizpovedi posameznikov. MIZKŠ si za ustrezno rešitev tega vprašanja že prizadeva, med drugim tudi v okviru svojih pristojnosti glede priprave predpisov na področju verske svobode.

Glede predloga, da če se iz državnega proračuna plačuje neko versko skupnost, da morajo biti stroški za vernike "všteti" v ceno, pojasnjujemo, da po veljavni zakonski ureditvi država lahko gmotno podpira verske skupnosti oziroma njihove verske uslužbence z namenskimi sredstvi (tj. namen plačila je zakonsko in pogodbeno določen). Na primer na podlagi ZVS država delno financira prispevke za socialno varnost verskim uslužbencem registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti in ta sredstva morajo biti porabljena točno za ta zakonsko določen namen. Tretji odstavek 29. člena ZVS določa, da lahko država gmotno podpira registrirane cerkve in druge verske skupnosti zaradi njihovega splošno koristnega pomena, kakor je opredeljen v 5. členu ZVS. Prvi odstavek 29. člena ZVS določa, da se registrirane cerkve in druge verske skupnosti financirajo predvsem iz donacij in drugih prispevkov fizičnih in pravnih oseb ter iz svojega drugega premoženja, kakor tudi iz prispevkov mednarodnih verskih organizacij, katerih članice so.