Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Sprememba Uredbe o načinu,predmetu in pogojih izvajanja...... (dimnikarstvo)

2236 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

V UL RS 102/2008 je bila objavljena Uredba o dopolnitvi Uredbe o načinu,pogojih ....(dimnikarstvo), ki ji je bil dodan 40.c člen, ki pravi:

1) z globo 3000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik,ki samostojno opravlja svojo dejavnost,če opravlja storitve dimnikarske službe na dimnikarskem območju,kjer te storitve izvaja z dokončno odločbo vlade RS izbrani koncesionar.

2)z globo 1000 EUR se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika ali odgovorna oseba posameznika,ki samostojno opravlja svojo dejavnost.

40.c člen mora pristojno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje takoj črtati, saj ta člen dopušča manipulirati koncesionarjem na določenem območju, da izvajajo storitve na celotnem območju, čeprav imajo v koncesijskih pogodbah navedeno število naprav, obenem pa ta 40.c člen ni v skladu z Obrtnim zakonom, saj ne more nihče nikomur prepovedati opravljati dejavnost-dimnikarstvo, če je le-ta dejavnost na dan sprejetja uredbe to dejavnost že opravljal.Pravtako ne more nihče nekomu prepovedati opravljati dejavnost-dimnikarstvo na tistih napravah, ki niso zajete v koncesijskih pogodbah.Če je npr. v Kranju 18.000 vseh naprav, koncesija pa je podeljena brez javnega razpisa za 7600 naprav, potem lahko na preostalih napravah izvaja storitve-dimnikarstva vsak izvajalec, ki ima ustrezno izobrazbo in obrtno dovoljenje. Omenjeni 40.c člen tudi ni v skladu z ustavo 49.člen ( svoboda dela ),74.člen ( podjetništvo ).

Ker koncesije niso bile podeljene na podlagi javnih razpisov in ker koncesijske pogodbe ne zajemajo vseh naprav na določenem območju, je potrebno ta člen ČRTATI, in sicer TAKOJ.

Koncesionarji izrabljajo ta člen, da tožijo uporabnike storitev če jih le-te zavračajo, obenem pa preprečujejo drugim izvajalcem, da bi lahko normalno izvajali dimnikarske storitve pri uporabnikih storitev, ki te storitve želijo.

27 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR R raziskovalka 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


23. 7. 2012

Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje

Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije govori o enakovrednih kurilnih napravah, na katerih je letni obseg storitev dimnikarske službe enak letnemu obsegu na mali kurilni napravi na plinasta ali na tekoča goriva z nazivno močjo do 50 kW, vključno z njenim obratovanjem povezanimi pomožnimi napravami, zračniki in dimnimi vod. To število predstavlja le okvirno število vseh naprav (kurilnih naprav na trdno, tekoče in plinasto gorivo v ključno z zračniki); ob enem pa so na posameznem območju poleg kurilnih naprav moči do 50 kW močnejše kurilne naprave, ki pa so preračunane na število slednjih kurilnih naprav. Tako ocenjeno število kurilnih naprav je podlaga za določitev števila dimnikarjev, ki je potrebno, da bodo kurilne naprave lahko pregledane in očiščene in ne predstavlja omejitve pri opravljanju dimnikarskih storitev.

Koncesijska pogodba je sklenjena za določeno območje in za oskrbo vseh kurilnih naprav na tem območju. Tako Uredba kot koncesijska pogodba namreč določata, da je koncesionar dolžan izvajati dimnikarske storitve na celotnem dimnikarskem območju in to pri vseh uporabnikih kurilnih naprav pod enakimi pogoji. Prav tako je jasno, da se je število kurilnih naprav na nekaterih območjih v zadnjih letih povečalo. Po vašem mnenju teh novih kurilnih naprav dimnikarji s koncesijo ne bi smeli pregledovati in čistiti?

Koncesija za dimnikarsko dejavnost ni podeljena po obrtnem zakonu ampak po Zakonu o varstvu okolja, ki je leta 2004 prenesel to dejavnost na državno raven. Sicer pa je bila dimnikarska dejavnost že prej urejena po koncesijskem sistemu, le da so koncesije podeljevale občine. Za prve koncesije na državni ravni res ni bilo razpisa, ampak samo javni poziv, da tisti, ki že opravljajo to delo, predložijo koncesijsko pogodbo, sklenjeno z občino in so to delo opravljali tudi naprej. Vse naslednje podelitve koncesij pa so bile podeljene preko javnih razpisov.

Priloge:

Komentarji