Uvedba prostovoljnih davkov

Odziv Ministrstva za finance

Z Zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12 in 40/12-ZUJF; v nadaljevanju: ZDoh-2), s katerim se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja dohodnine, je določen tudi institut namenitve dela dohodnine za donacije, in sicer v 142. členu. V 142. členu ZDoh-2 določa, da rezident lahko zahteva, da se 0,5 % dohodnine, odmerjene po tem zakonu, od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošno-koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov. Za splošno-koristne namene pa se po tem členu štejejo humanitarni nameni, nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni, religiozni in drugi nameni, ki se opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti in katerim je s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona, zaradi opravljanja te dejavnosti priznan poseben status, ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu ali da je dobrodelna. Vlada RS letno sprejema Sklep o objavi seznama upravičencev do donacij, v katerem so navedeni vsi upravičenci do donacij za posamezno leto, po posameznih področjih (npr. upravičenci s področja športa, kulture, socialnih zadev, športa, šolstva, obrambe, zaščite, reševanja in pomoči, verskih skupnosti, itd.), katerim se fizična oseba lahko sama odloči nakazati do 0,5% odmerjene dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo na letni ravni. Menimo, da je smiselno enak institut, kot je bil predlagan Vladi RS v zgoraj navedenem dopisu, v ZDoh-2 že urejen. Kot že navedeno, lahko zavezanci, skladno s 142. členom ZDoh-2 do 0,5% odmerjene dohodnine namenijo za financiranje npr. športnih, kulturnih, religioznih in drugih namenov, pri čemer se vsak zavezanec sam odloči ali bo in za katere namene, bo ta sredstva namenil. Namenitev navedenega dela dohodnine je torej prostovoljna. Na podlagi navedenega menimo, da predlog ni potrebno nadaljnje obravnavati, saj je smiselno enaka rešitev v ZDoh-2 že urejena.