2. 11. 2015
Odziv Ministrstva za javno upravo
Razloge za unoformiranje posameznih poklicev v upravi ter razloge za določitev uniform v obliki kot so, so namreč znani le organom, ki so uvedli uniformiranje posameznih delovnih mest v upravi, ker je to stvar odločitve in ureditve v posameznem področnem predpisu. Posredujemo odgovor z vidika delovnih področij organizacijskih enot Ministrstva za pravosodje in javno upravo. Odgovor zadeva občinske redarje (področje lokalne samouprave) in pravosodne policiste (področje Uprave RS za izvajanjekazenskih sankcij). Glede ostalih uniformiranih poklicev pa predlagamo, da se obrnete na na njihova resorno pristojna ministrstva (MORS; MNZ; MF- carina, MIPR- za pristaniške nadzornike).
V Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij so uniformirani pravosodni policisti, ki skrbijo za varnost, red in disciplino v zavodih za prestajanje kazni zapora in spremljajo varovane osebe zunaj zavoda. Skrbijo tudi za varovanje varovanih objektov in oseb. Pri svojem delu imajo posebna pooblastila na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki predpisuje, da so pravosodni policisti enotno uniformirani. Delo lahko opravljajo tudi v civilni obleki pod pogoji, ki so določeni s pravilnikom. V zavodih za prestajanje kazni zapora so priporniki, obsojenci, ki so obsojeni na zaporno kazen in osebe z uklonilnim zaporom. Uniforma pravosodnih policistov služi več namenom, zaščiti pred vremenskimi vplivi, kot zaščitno sredstvo, simbol prepoznavnosti, predstavlja avtoriteto in pripadnost določeni skupini, znotraj te pa sporoča položaj in funkcijo uniformirane osebe znotraj skupine.
V Sloveniji ta hip deluje ne več kot 200 občinskih redarjev. Menimo, da uniforma ni zgolj potrata, za njeno uporabo obstajajo utemeljeni razlogi, saj jo praviloma uporabljajo javni uslužbenci, ki imajo posebna pooblastila. Zaradi narave svojih dolžnosti in pooblastil morajo biti že navzven prepoznavni. Ni naključje, da je uporaba uniforme prav zato strogo regulirana in zaščitena oziroma zloraba kazniva. Tradicionalno uniforme nosijo policisti, vojaki, cariniki, občinski redarji, pa tudi gasilci in civilna zaščita. Uporabljajo pa jih tudi v določenih poklicih (zdravstvo, promet (uprava za pomorstvo, železnice)) in celo v nevladnih organizacijah (skavti in taborniki).
Odziv Ministrstva za finance
V zvezi s predlogi glede davčne politike, ki so navedeni v točki 1.4. predloga, prejetega preko portala predlagam.vladi.si, poudarjamo, da je bila v letu 2012 uveljavljena novela zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki je določila:
1. Znižanje splošne davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb. Ta je bila zaradi spodbujanja učinkovitosti (konkurenčnosti) gospodarstva znižana na način, da se je davek v letu 2012 plačeval po stopnji 18 %, v letu 2013 se bo davek plačeval po stopnji 17 %, v letu 2014 se bo davek plačeval po stopnji 16 %, od leta 2015 in naprej pa se bo davek plačeval po stopnji 15 %. Po navedbah predlagatelja zakona (Vlada RS) je (bil) cilj uvedbe nižje davčne stopnje zagotoviti dodatna prosta sredstva zlasti tistemu delu gospodarstva, ki v oteženih gospodarskih razmerah posluje pozitivno in s tem omogočiti, da ta dodatna sredstva usmeri v povečanje gospodarske aktivnosti. Hkrati je (bil) cilj dati domači in mednarodni skupnosti signal, da Republika Slovenija gospodarstvu in tudi potencialnim vlagateljem zagotavlja konkurenčne pogoje poslovanja, katerih del je tudi davčna politika.
2. Povišanje olajšave za investiranje iz 30 % na 40 %, pri čemer se je pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb odpravila tudi zneskovna omejitev olajšave. Po navedbah predlagatelja) je (bil) cilj višje olajšave za investiranje spodbuditi podjetja k dodatnim investicijam in posledično tudi k višjemu zaposlovanju. Predlagatelj tudi meni, da višja investicijska olajšava lahko pomeni tudi izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. 3. Povišanje olajšave za raziskave in razvoj iz 40 % na 100 %, pri čemer se je ukinila regijska davčna olajšava, ki je bila zaradi svoje narave (državna pomoč) za zavezance administrativno zapletena. Po navedbah predlagatelja je (bil) cilj povišanja olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj v povečanju obsega vlaganj podjetij v raziskave in razvoj ter s tem spodbujanje ustvarjanja novih znanj, novih patentov ter novih oziroma izboljšanih izdelkov in storitev. Dodatno naj bi se s povišanjem omenjene olajšave potencialnim investitorjem poslal jasen signal, da se z davčnimi ukrepi podpira družbo razvoja in znanja. Predlagatelj tudi meni, da višja investicijska olajšava lahko pomeni tudi izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Povišanje obeh olajšav je bilo uvedeno tudi z novelo zakona o dohodnini in sicer za zavezance, fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.
Navedene rešitve oz. ugodnosti se uporabljajo od 1.1.2012 dalje.
Glede na navedeno menimo, da so bili predlogi glede davčne politike, ki so navedeni v točki 1.4. predloga, že realizirani.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v zadnjih letih vložilo veliko napora v pripravo nove socialne zakonodaje z namenom izboljšanja dohodkovnega položaja najbolj ranljivih družbenih skupin. Z letom 2012 se je začel uporabljati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/2010 in 40/2011). V naši socialni zakonodaji je uveljavljeno med drugimi načelo ciljne (selektivne) usmerjenosti socialnih pomoči, kar z drugimi besedami pomeni, da so prejemniki pomoči tisti, ki jo res potrebujejo. Pri odločanju o pravicah se poleg dohodka bistveno bolj kot doslej, upošteva tudi premoženje.
Centri za socialno delo odločajo - med drugim - o pravici do otroškega dodatka po zakonu, ki ureja družinske prejemke (v nadaljnjem besedilu: otroški dodatek) in o pravici do znižanja plačila za programe vrtcev po zakonu, ki ureja predšolsko vzgojo. V zvezi s vprašanjem glede ureditve znižanega plačila vrtcev predlagamo, da se v zvezi s tem vprašanjem pridobi odgovor Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je pristojno za vrtce. Za rešitev, ki jo ponuja predlagatelj, torej za univerzalno subvencijo plačila vrtca, pa menimo, da v proračunu Republike Slovenije za ta namen ni dovolj sredstev. Poleg tega bi vaš predlog pomenil, da bi subvencionirali tudi tiste starše, ki imajo visoke dohodke.
Otroški dodatki imajo več funkcij: demografsko, socialno in izobraževalno (socializacijsko). Za univerzalne otroške dodatke v trenutni situaciji ni dovolj sredstev. V preteklosti smo bili temu sistemu že bližje. Na MDDSZ menimo, da je pripomba o počasnem izdajanju odločb in upoštevanju dohodkov na mestu, vendar ni več aktualna. V začetku uporabe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev so bile namreč določene težave, predvsem zaradi kompleksnega sistema (novih pravic) ter pridobivanja podatkov o dohodkih in premoženju s strani okoli 40 podatkovnih virov. Danes pa ugotavljamo, da je večina le-teh (predvsem v zvezi z načinom upoštevanja dohodkov) do sedaj že bila odpravljena s spremembami in dopolnitvami omenjenega zakona (ZUPJS-C, Ur. l. RS 99-3548/2013), določene pa so še v postopku priprave.