6. 7. 2012
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Trenutna slaba gospodarska situacija in visoko število brezposelnih je deloma pripomoglo, da so brezposelne osebe zaznale svojo zaposlitveno možnost tudi na področju kmetijstva. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod) se je večina potreb po delavcih za opravljanje sezonskih del ustrezno zapolnila z brezposelnimi osebami, še vedno pa smo lahko na kakšnem območju priča odklanjanju tovrstnih del, saj imajo nekateri delodajalci za opravljanje določenih del, med katerimi so tudi sezonska dela v kmetijstvu, še vedno težave pri naboru ustrezno usposobljenih in motiviranih delavcev.
Zavod beleži potrebe po delu v kmetijstvu preko celega leta, vendar z večjo intenzivnostjo v jesenskih mesecih, ko so povečane potrebe po delu na področju spravila pridelkov. Vključeni v sezonska dela praviloma delo opravljajo na podlagi podjemne pogodbe, saj se delodajalci zaradi sezonske narave dela v kmetijstvu le redko odločijo, da bi delavce za opravljanja sezonskih del zaposlili za določen čas. Poleg tega pa si posamezni delodajalci delovno silo, ki je cenejša, raje zagotovijo iz drugih držav (EU oziroma držav bivše Jugoslavije (BiH in Srbija)) na podlagi dovoljenj za delo za sezonsko delo tujcev za opravljanje dela v kmetijstvu skladno z Zakonom o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 26/11 - ZZDT-1). Razlog za takšno odločitev so tudi nemotiviranost, nezanesljivost in slabe delovne navade slovenskih državljanov. V izogib navedenemu, so aktivnosti zavoda v tem segmentu naravnane k množičnemu informiranju brezposelnih oseb za vključitev v sezonska dela in ustreznemu naboru kandidatov, ki poteka že ob sami obravnavi brezposelnih oseb, kot tudi tesnemu sodelovanju z delodajalci, zaradi česar se je število izdanih dovoljenj za delo za sezonsko delo tujcev za opravljanje dela v kmetijstvu zmanjšalo. V primerjavi z lanskim letom, ko je bilo izdanih 1.120 dovoljenj za delo, jih je bilo v letošnjem letu do sedaj izdanih 438.
Prav tako je v 129. členu Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10) podlaga za sankcioniranje brezposelnih oseb zaradi neizpolnjevanja obveznosti, dogovorjenih v zaposlitvenem načrtu (v tem primeru vključitev v sezonska dela), na način, da se takšno brezposelno osebo preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb in posledično izguba pravice do denarnega nadomestila oziroma denarne socialne pomoči.
Aktivnosti množičnega informiranja, ki jih izvaja zavod, potekajo pod okriljem posameznih pristojnih območnih služb v obliki različnih dogodkov, kot so zaposlitveni sejmi in okrogle mize na temo informiranja brezposelnih oseb o zaposlitvenih priložnostih v kmetijstvu, katerih namen je skupaj z delodajalci motivirati ljudi za tovrstno delo.
Poleg tega se na tem področju izvajajo tudi nekateri projekti, ki so dobra priložnost za aktivacijo neaktivnih oseb na trgu dela ter za usposabljanje in zaposlovanje ranljivih skupin, pri čemer pa obstaja tudi možnost prehoda njihovega izvajanja v obliko socialnega podjetja na enem izmed področij (v tem primeru relevantna ekološka proizvodnja hrane) predvidenih z Zakonom o socialnem podjetništvu (Uradni list RS, št. 20/11).
Po preučitvi posredovanega predloga sporočamo, da v predlogu prepoznavamo eno izmed možnosti za večjo zaposlenost in aktivacijo brezposelnih oseb in priložnost za pridobitev dodatnih znanj in veščin pri brezposelnih osebah. Vse že opravljene aktivnosti so le začetek procesa, v katerem bo potrebna tudi sprememba razmišljanja tako na strani delodajalcev kot delavcev predvsem v smeri izgube predsodkov o manjvrednosti tovrstnega dela in slabih delovnih navadah naših delavcev. Kot je razvidno iz zgoraj navedenega se določene aktivnosti v okviru aktivne politike zaposlovanja na predlaganem področju že izvajajo in se bodo tudi v prihodnje.
Uradni odgovor Ministrstva za kmetijstvo in okolje
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje spodbuja dvig samooskrbe s kmetijskimi pridelki z različnimi ukrepi skupne kmetijske politike. Prav tako je ena od prioritetnih nalog ministrstva vzpostavitev t. i. »kratkih verig« med pridelovalcem in potrošnikom, ki bo zagotovo pozitivno vplivala na domačo pridelavo sadja in zelenjave ter njeno povezovanje, na povečan obseg ponudbe raznolikega in kakovostnega sadja in zelenjave, posledično pa tudi na znižanje cen in večjo potrošnjo.
V okviru os 1 - Izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega in gozdarskega sektorja Programa razvoja podeželja 2007-2013 so tri prednostne naloge, ki jih izvaja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v obliki dodeljevanja nepovratnih sredstev na javnih razpisih, in sicer :
- dvig usposobljenosti in krepitev človeškega potenciala v kmetijstvu in gozdarstvu;
- prestrukturiranje fizičnega kapitala v kmetijstvu in gozdarstvu ter spodbujanje inovativnosti;
- izboljšanje kakovosti kmetijske proizvodnje in proizvodov.
Ukrepi 1. osi so sledeči:
- 111 - Usposabljanje za delo v kmetijstvu in gozdarstvu
- 112 - Pomoč mladim prevzemnikom kmetij
- 113 - Zgodnje upokojevanje kmetov
- 121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
- 122 - Povečanje gospodarske vrednosti gozdov
- 123 - Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom
- 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva
- 132 - Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane
- 133 - Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane
- 142 - Podpore za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev
Ukrepi spodbujajo svobodno gospodarsko pobudo, medtem ko ustanavljanje novih državnih kmetijskih podjetij ministrstvo finančno ne podpira.
Ker delam v kmetijski družbi z verodostojnostjo sporočam, da je zelo na pamet govoriti kako je potrebno nezaposlene zaposliti v kmetijstvu. Delo v kmetijstvu ni tako enostavno kot si večina ljudi misli. Delo kot npr. obiranje jabolk, rezanje sadja, redčenje,itd. zahteva veliko fizične sposobnosti, kajti delo traja zaradi tehnoloških zahtev v kmetijstvu najmanj 12 ur na dan, najmanj 6 ur v tednu in najmanj 2 meseca nepretrgoma. Zahteva tudi znanje kot naprimer rezanje sadja, itd. Kmetijstvo ni dejavnost, kamor bi lahko napotili vse kar leze in gre in brez znanja.
Predlog mi je zelo všeč. Hkrati vidim možnost sodelovanja ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE.
Zakaj bi morali brezposelni dobivati denarno nadomestilo, če niso pripravljeni poprijeti za delo - kakršnokoli? Nekateri se preveč zmišljujejo, kaj bi delali in česa ne.
Enostavno bi Zavod ukinil nadomestilo takim, ki zavrnejo delo.
Verjetno DELAJO še kaj NA ČRNO.
Država bi PRIHRANILA na računu 'prispevkov za zaposlovanje'.
Najpomembnejši učinek je večja ZAPOSLENOST in PRESKRBLJENOST S HRANO.
Tudi sama bi se opredelila za EKOLOŠKO in gensko nespremenjeno hrano.
Vsako poletje iščemo 5-10 ljudi za spravilo krme (seno, silaža), plačilo 5-7€ na uro, pa se nobeden ne oglasi,ker kakor pravite pri tem delu si umazan. Tako da ta predlog so lahko samo sanje. Lp.
Jaz bi z veselje prišel pomagati vam pri kmečkih opravilih.Moj naslov je ivan.kropec@gmail.com
Sem ZA ampak samo, če bi šlo za ekološko pridelavo - brez fitofarmacevtskih sredstev in brez GSO!
Se strinjam. Moralo bi se pridelovati na ekološki način. Država pa bi morala narediti načrt da bi bila takšna pridelava poljščin ekonomsko upravičena. Sicer pa predlagam da se zasadi sojo saj ekološko pridelane soje na svetu praktično ni. Tako bi lahko imeli tržno nišo sploh sedaj v časih ko se vse več ljudi zaveda pomena zdrave ekološko pridelane hrane.
Super predlog, ampak iz lastnih izkušenj vem, da je marsikomu delo "na kmetih" izpod časti. Kolikokrat so lokalni kmetje ponudili, da jim kdo pride pomagat pri različnih opravilih, pa ni bil nikoli nihče pripravljen. Pa soo bili pripravljeni tudi plačati. Ampak pri pletju se je treba sklanjat in potem so roke umazane, pri sekanju drv se dobijo žulji, grabi se na vročem soncu in še in še izgovorov.
Zato pa za takšna dela prej dobijo študente iz tujine (ki za hrano in prenočišče sploh ne želijo dodatnega plačila) ali pa delavce iz drugih držav, prijazni ljudje za 3 - 4 € na uro. In ja, je na črno, ampak včasih so preprosto primorani nekomu plačati na črno, da je delo le opravljeno. Ker čas ko se je takšno delo cenilo, so mimo. Pa tudi država je za to precej zaslužna.
Ah, kje so tisti časi, ko so ljudje iz mest hodili pomagat na kmete, da so imeli potem ozimnico....
Z veseljem bi se zaposlila v takšnem podjetju. Če bi pridelovalo na ekološki način.
Sedanja realnost? Slabo plačano delo na črno, ki ga je težko dobiti, delavec pa je pri nekaterih kmetih izpostavljen še izkoriščanju ter zapostavljanju.
Da bi se predlog vsaj uresničil ...