6. 7. 2012
Odziv Ministrstva za zdravje
Področje prepovedanih drog je v Republiki Sloveniji urejeno v skladu s konvencijami Organizacije združenih narodov, ki so zavezujoče za vse države članice, in z usmeritvami Evropske unije.
Nadzor nad prepovedanimi drogami v Republiki Sloveniji, poleg Kazenskega zakonika, urejajo naslednji predpisi:
- Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Uradni list RS, št. 108/99, 44/00, 2/04 – ZZdrI-A in 47/04 - ZdZPZ)
- Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 98/99) ter
- Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 49/00, 8/01 – popr., 49/01, 78/02 53/04, 122/07, 102/09, 95/10 in 58/2011).
Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami opredeljuje prepovedane droge kot rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki imajo psihotropne učinke ter lahko vplivajo na telesno ali duševno zdravje ali ogrožajo primerno socialno stanje ljudi. 3. člen zakona razvršča prepovedane droge v tri skupine glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe in glede na uporabo v medicini. Razvrstitev prepovedanih drog je sprejela Vlada Republike Slovenije z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog leta 2000.
Leta 1999 je bil sprejet Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog, ki med drugim definira zdravljenje ter reševanje socialne problematike, povezane z uživanjem prepovedanih drog. Omenjeni zakon v osnovi določa ukrepe in dejavnosti, ki naj prispevajo k zmanjševanju povpraševanja po drogah. Med te ukrepe in dejavnosti sodijo tudi različne informativne kampanje in preventivni programi, zdravstvene in socialne dejavnosti, programi zmanjševanja škode (razdeljevanje sterilnega pribora) ter aktivnosti povezane s spremljanjem in analizo problematike uporabe drog.
Posebna pozornost je namenjena preventivnim ukrepom in aktivnostim na vseh nivojih. Z različnimi znanstveno utemeljenimi dejavnostmi različnih ministrstev, še zlasti s širokim osveščanjem, opozarjanjem, ustreznim ciljno usmerjenim informiranjem v različnih okoljih, šolah ter lokalnih skupnostih se skuša mlade odvrniti od uporabe prepovedanih in tudi dovoljenih drog.
Problematika uporabe prepovedanih drog med mladimi je že sedaj v Republiki Sloveniji, če jo primerjamo z drugimi državami, precej velika. Številne raziskave, med njimi tudi zadnja,"ESPAD 2011", so pokazale, da petnajst- in šestnajstletniki v Sloveniji pogosteje uporabljajo droge od njihovih vrstnikov v ostalih držav. To še zlasti velja za uporabo inhalantov, alkohola, tobaka in konoplje. Slovenija je bila v omenjeni raziskavi rangirana nad povprečjem pri petih od osmih spremenljivk, pri ostalih treh pa blizu povprečja. Raziskave kažejo, da večja dostopnost do drog poveča njihovo uporabo, s tem pa tudi negativne zdravstvene in socialne posledice.
Poudariti je še treba, da prepovedane droge predstavljajo globalen problem, ki ga je možno reševati le skupaj z drugimi državami, usklajeno in celovito. Te problematike ni možno rešiti z legalizacijo oziroma popolno deregulacijo le v enem delu sveta. Mednarodna skupnost je glede načina reševanja te problematike dokaj neenotna, saj so celo med državami EU precejšnje razlike v politikah in zakonodajah na tem področju. Razprave o smiselnosti, potrebi in o smereh morebitnega oblikovanja novih konsistentnih rešitev na področju drog potekajo v širšem mednarodnem prostoru že nekaj časa, vendar kompleksnost problematike onemogoča hitro oblikovanje koherentnih rešitev.
Slovenija je dekriminalizirala uporabo drog leta 1999 s sprejetjem že omenjenega Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Na podlagi 33. člena tega zakona se je de-iure dekriminalizirala posest manjše količine prepovedane droge za enkratno lastno uporabo.
Primernost oziroma neprimernost predloga za nadaljnjo obravnavo Po mnenju Ministrstva za zdravje je predlog za legalizacijo drog neprimeren, saj ne navaja natančno, kakšne bi bile konkretne pozitivne ali morebitne negativne posledice le-te.
Morebitna deregulacija (legalizacije) drog bi po našem mnenju povečala uporabo droge, saj bi bile verjetno cenejše kot na črnem trgu, v vsakem primeru pa bi bile dostopnejše. Problematika uporabe drog med mladimi je že sedaj v Sloveniji, če jo primerjamo z drugimi državami, precej velika.
Prepovedane droge predstavljajo resen globalen problem, ki ga ni mogoče reševati z legalizacijo le v eni državi. Legalizacija bi bila v nasprotju s tremi konvencijami Organizacije združenih narodov na področju drog in prizadevanji pristojnih ministrstev, ki z izvajanjem zakonodaje preprečujejo ponudbo in povpraševanje po prepovedanih drogah.
Ministrstva tudi s proračunskimi sredstvi podpirajo različne organizacije in društva, ki s svojimi preventivnimi programi preprečujejo uporabo prepovedanih drog, kot tudi tiste programe, ki nudijo zdravljenje in socialno rehabilitacijo.
Po veljavni slovenski zakonodaji in ratificiranih Konvencijah Združenih narodov ter številnih dokumentih, sprejetih v EU in različnih mednarodnih organizacijah in glede na zdravstveno škodo, ki je lahko posledica uporabe drog, torej legalizacija drog ni sprejemljiva, zato predlog po našem mnenju ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
V R Sloveniji je pravna ureditev področja prepovedanih drog v pristojnosti Ministrstva za zdravje, vendar se v delu zmanjševanja ponudbe prepovedanih drog nanaša tudi na Ministrstvo za notranje zadeve.
Področje prepovedanih drog je inkriminirano z dvema členoma v Kazenskem zakoniku in sicer čl. 186, ki opredeljuje neupravičeno proizvodnjo in promet s tovrstnimi snovmi ter čl. 187, ki opredeljuje inkriminacijo omogočanja uživanja tovrstnih snovi. Z Zakonom o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami pa je kot prekršek opredeljena posest prepovedanih drog.
Samo uživanje prepovedanih drog ni inkriminirano ne kot kaznivo dejanje in ne kot prekršek.
Na tem področju so pomembne tudi vse konvencije Združenih narodov, ki jih je R Slovenija ratificirala, nenazadnje pa tudi predlogi, mnenja, usmeritve in sklepi Sveta Evrope, Evropske Komisije, Horizontalne delovne skupine za droge (HDG) in Komisije za droge pri Združenih narodih.
Primernost oziroma neprimernost predloga za nadaljnjo obravnavo Prepovedane droge predstavljajo resno grožnjo zdravju in varnosti posameznikov in družb v EU. Problem, ki ga ima Evropa s prepovedanimi drogami, je globalen in se hitro spreminja. Nove in škodljive psihoaktivne snovi se pojavljajo skoraj vsakodnevno in hitreje kot kdaj koli prej.
Brez učinkovitega sodelovanja med državami in usklajenega nadzora je nemogoče zajeziti širjenje prepovedanih drog. Če le ena država legalizira prepovedane droge, tihotapci in preprodajalci svoje dejavnosti preselijo v sosednje države ali spremenijo poti, po katerih poteka promet s prepovedanimi drogami, vendar pa ti ukrepi tega prometa ne morejo trajno prekiniti.
Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, ki jo je ratificirala Slovenija 29. januarja 2008, se je Slovenija, kot tudi ostale države članice EU, obvezala, da se mora na problem prepovedanih drog odzvati energično in odločno, obravnavati pa mora tako povpraševanje po prepovedanih drogah kot tudi njihovo ponudbo.
Prepovedane droge predstavljajo torej globalen problem, ki ga ni moč rešiti z legalizacijo oziroma dekriminalizacijo prepovedanih drog le v Sloveniji, saj to ne bo privedlo do želenega in pričakovanega učinka. Prav tako je po trenutno veljavni pravni zakonodaji v Sloveniji, ratificiranih Konvencijah ZN, ratificirani Lizbonski pogodbi in na podlagi vseh ostalih sklepov, priporočil in predlogov, sprejetih v Svetu Evrope, na Evropski Komisiji, Horizontalni delovni skupini za droge in Komisiji za droge ZN, legalizacija oziroma dekriminalizacija prepovedanih drog nemogoča. Iz vseh navedenih razlogov menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo
Kazenski zakonik Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr., 39/09 in 91/11, v nadaljevanju: Kazenski zakonik ureja v poglavju o kaznivih dejanjih zoper človekovo zdravje dve kaznivi dejanji, ki se nanašata na prepovedane droge. Za obe kaznivi dejanji so lahko odgovorne tudi pravne osebe na podlagi 25. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 65/08
V 186. členu Kazenskega zakonika je urejeno kaznivo dejanje »Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog«. Navedeno kaznivo dejanje stori kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi prodaje ali dajanja v promet kupuje, hrani ali prenaša ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugače neupravičeno daje v promet rastline ali substance, ki so razvrščene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog.
V 187. členu Kazenskega zakonika pa je urejeno kaznivo dejanje »Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu«. Navedeno kaznivo dejanje stori kdor napelje drugega k uživanju prepovedanih drog ali prepovedanih nedovoljenih snovi v športu, ali mu jih da, da jih uživa on ali kdo drug, ali kdor da na razpolago prostore za uživanje prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu ali kako drugače omogoči drugemu, da uživa prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu. Navedeni člen je bil dopolnjen z novelo KZ-1B (Uradni list RS, št. 91/11) z novim četrtim odstavkom, ki določa da navedeno ravnanje ni protipravno, če storilec ravna po programu zdravljenja odvisnosti ali nadzorovane uporabe droge, ki je v skladu z zakonom potrjen in se izvaja v okviru ali pod nadzorom javnega zdravstva.
V 33. členu Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami Uradni list RS, št. 108/99, 44/00, 2/04 – ZZdrl-A in 47/04 - ZdZPZ, ki je sicer v resorni pristojnosti Ministrstva za zdravje, pa je kot prekršek določena posest prepovedanih drog v nasprotju z določbami tega zakona. Navedeni zakon v 3. členu določa, da so prepovedane droge razvrščene v eno od treh skupin glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe ter glede na uporabo v medicini, tako so prepovedane droge v Skupini I zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini, prepovedane droge v Skupini II in III pa so zelo oziroma srednje nevarne za zdravje zaradi posledic, ki jih povzroči njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini.
Primernost oziroma neprimernost predloga za nadaljnjo obravnavo Ministrstvo za pravosodje in javno upravo meni, da je predlog za legalizacijo drog neprimeren, ker bi bila legalizacija prepovedanih drog v nasprotju s prizadevanji pristojnih ministrstev, da s spremembami zakonodaje dosežejo odgovorno ravnanje voznikov v prometu, saj je veliko število prometnih nesreč povzročenih ravno zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog.
Obenem naj dodamo, da so se glede podobnega vprašanja pristojna ministrstva (Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za notranje zadeve) opredelila že pri Predlogu 245 v letu 2010. Mnenja pristojnih ministrstev so tudi objavljena na portalu predlagam.vladi.si.