Varčevanje z javnimi naročili
Zadnja novela ZJN je prinesla nenavadno rešitev, da morajo naročniki izločiti ponudnika če on, ali njegov podizvalajec, nima poravnanih vseh davčnih obveznosti. Taka rešitev je dvakrat škodljiva za proračun. Prvič, naročnik mora izločiti nekoga, ki je, ob izpolnjevanju vseh drugih pogojev, cenejši, torej mora za isto storitev ali blago plačati dražje. Drugič, ponudnik bi tako lahko s prisluženim denarjem za izvedbo naročila končno poravnal zapadle davke. Proračun bi v obeh primerih profitiral. Zakonodaja bi kvečjemu lahko predvidela, da se mu za te obveznosti ne plača izvedba naročila, oziroma samo delno, delno pa se poravnajo zapadle davčne obveznosti. Včasih so vrednosti zapadlih neplačanih davkov res nizke v primerjavi z vrednostjo naročila in celo z razliko do dražje ponudbe, ki jo mora naročnik izbrati zaradi novih zahtev ZJN.
Nadalje bi lahko z novelo ZJN razširili razlago formalno nepopolne ponudbe. Menim, da je razlaga DKOM glede tega precej neživljenska in v škodo proračuna. Včasih so napake res nepomembne za samo izvedbo naročila in jih bi lahko ponudniki po pozivu sanirali (npr. bančna garancija je prenizka ali napačna). Glede na zadnje razlage DKOM pa to ni dopustno. Naročnik mora tako ponovno zavrniti sicer finančno sposobnega in tudi drugače ustrzenega ponudnika izbrati dražjega.... Za enako storitev., seveda v škodo proračuna.
Z razmeroma enostavno novelo ZJN bi lahko privarčevali precej denarja v proračunu... Da ne govorim o poenostavitvah postopkov javnega naročanja, kar tudi pomeni posredno prihranek.