Prepoznavanje nadarjenih učencev
Predlagam, da se ukine prepoznavanje nadarjenih učencev v nižjih razredih, saj to nima pravega učinka. Dovolj bi bilo le neodvisno testiranje, kot je testiranje za pridobitev Zoisove štipendije, ob koncu osnovne šole in po potrebi še v srednji šoli oziroma na fakulteti, če dijak oziroma študent izkazuje nadarjenost.
Nihče nima nič od tega, da se po prvi triadi prepozna več kot tretjino otrok za nadarjene (učenec je lahko prepoznan kot nadarjen, če se je že npr. udeležil nekega šolskega krosa(tek), ali če ima lepe ocene). Nikakor se ne morem strinjati z dejstvo, da je v populaciji lahko toliko nadarjenih ljudi, ali pa smo merila za nadarjenost tako omilili. Ne vem, če so tudi vsi učitelji usposobljeni za objektivno prepoznavanje nadarjenosti. Z uvedbo prepoznavanja nadarjenih učencev v nižjih razredih smo uvedli le obilo birokracije.
Sem proti kakršnemu koli sistemu prepoznavanja nadarjenih, ker povzroča samo diskriminacijo. Če že, potem menim, da se morajo uvesti točno določena merila in da se lahko vsak udeleži takšnega preizkus. (V veliko šolah so odlični avtomatsko kao nadarjeni, prav tako sem slišal, da pogosto samo takšnim dajo tak preizkus. Za vse ali pa za nobenega.) In mislim da so takšni preizkusi v nižjih razredih še posebej neprimerni, zato podpiram ta predlog.
Se povsem strinjam. Hkrati se s tem delajo velike razlike med otroki in je kar malo neokusno, kako zlahka so nekateri nadarjeni in drugi nenadarjeni. Kako to vpliva na samopodobo slednjih, ni nikomur mar. Osnovna šola bi si morala postavljati manj deskriminacijske temelje.