Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Zoisova štipendija

4622 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

Predlagam spremembe pogojev, ki so potrebni za pridobitev Zoisove štipendije (v kolikor bo Zoisova štipendija ostala in ne bo ukinjena zaradi varčevalnih ukrepov). Omejil bi se samo na univerzitetno stopnjo izobraževanja.

Ker je Zoisova štipendija namenjena »nadarjenim« in nadpovprečno pridnim študentom, se mi zdi prav, da je potrebno doseči dovolj visoko povprečje pri študiju (trenutno je to povprečje 8,5). Ne zdi pa se mi pravično, da velja to enako povprečje za vse štiri Univerze v Sloveniji, saj je splošno znano, da je Univerza v Ljubljani zahtevnejša od ostalih. Poleg tega se tudi fakultete po zahtevnosti zelo razlikujejo (npr. na pravni ali medicinski fakulteti je veliko težje imeti povprečje 8,5 kot pa npr. na fakulteti za družbene vede - nočem sprožati konfliktov, ampak ene fakultete so bistveno težje od ostalih).

Vem, da je tovrstno primerjanje fakultet in univerz zelo subjektivno, a sem mnenja, da se velikemu številu študentov, ki so pridni in delavni, obiskujejo zahtevno fakulteto in bi si štipendijo zagotovo zaslužili, godi velika krivica.

Zato predlagam, da bi se uvedel nek korekcijski faktor za vsako fakulteto, ki bi ga določil senat posamezne univerze ali pa nekdo drug (sam težko ocenim, kdo bi bil za to najbolj pristojen).

Kot primer: če je izhodiščno povprečje 8.5,

bi bil korekcijski faktor za »težje« fakultete manjši od 1 (npr. 0.95, pogoj za pridobitev štipendije bi tako bil 8.5*0,95=8,08);

za »lažje« lažje fakultete bi bil korekcijski faktor enak ali večji od 1 (npr. 1.05, pogoj za pridobitev štipendije bi tako bil 8.5*1,05=8,93).

Sicer vem, da je tovrstno sortiranje fakultet zelo subjektivno, hkrati bi lahko celo sprožilo konflikte pri vrednotenju težavnosti posameznih fakultet, vendar enotno povprečje za študente različnih fakultet vsekakor ni pravično.

21 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR G gwertix 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


28. 5. 2012

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Že kar nekaj časa praksa, stroka in strokovna javnost opozarjajo, da so zahteve sodobne družbe prerasle tog sistem Zoisovega štipendiranja. Prvi poizkus rešitve je v letu 2007 prinesel nov Zakon o štipendiranju.

V praksi se je žal izkazalo, da zastavljen koncept Zoisovega štipendiranja z - v primerjavi s staro zakonodajo - nekoliko spremenjenimi merili za ugotavljanje upravičenosti do štipendije še vedno podpira nagrajevanje najbolj pridnih in ne nujno dejansko nadarjenih, ki bi z izjemnimi dosežki izkazovali dodano vrednost pridobljenega znanja oziroma potencialov nadarjenosti.

Zakon o štipendiranju za upravičenost do štipendije na visokošolski ravni še vedno določa izpolnjevanje enega izmed naslednjih kriterijev:

  • je maturant z izjemnim splošnim uspehom - zlati maturant,
  • povprečna ocena najmanj 8,5 ali več,
  • uvrstitev med najboljših 5% študentov v svoji generaciji,
  • izjemni dosežki na posameznem področju družbenega življenja ne glede na letnik šolanja.

Za izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja se štejejo zlasti:

  • najvišja mesta na državnem tekmovanju,
  • priznanja za najboljše raziskovalne naloge,
  • udeležba in najvišja mesta na mednarodnem tekmovanju po predhodnem izboru na državnem tekmovanju na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, razvojne dejavnosti, umetnosti in športa,
  • nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali mednarodni ravni,
  • objava znanstvenoraziskovalne naloge v strokovni reviji ali zborniku,
  • drugi izjemni dosežki.

Kljub dejstvu, da je zakon razširil krog upravičencev, ki imajo na vsaki ravni izobraževanja možnost zaprositi za Zoisovo štipendijo, zakonu ni uspelo vzpodbuditi tesnejših povezav z gospodarstvom oziroma izkoristiti potencial nadarjenih na znanstveno-raziskovalnem področju ter tudi finančno opravičiti finančni vložek v razvojni potencial naše družbe in tako preseči osnovno pomanjkljivost Zoisovega štipendiranja v 90-ih letih.

Predlog upoštevanja korekcijskega faktorja je, kot ugotavlja tudi državljan, preveč odvisen od subjektivne ocene ugotavljanja zahtevnostne ravni posamezne univerze oziroma fakultete – kljub vsemu obstoječi zakon z merili ugotavljanja uvrstitev med najboljših 5% študentov ter izjemnimi dosežki skuša preseči v zadnjih 20-letih uveljavljeno merilo zgolj doseganja povprečne ocene za ohranitev štipendije. Vendar rezultati kažejo, da večina štipendistov štipendijsko razmerje ohranja, tako kot včasih, le s povprečno oceno študijskega uspeha…morda je tudi zato v praksi najbolj razširjeno prepričanje, da je najpomembnejše merilo za pridobitev ali ohranitev Zoisove štipendije ravno povprečna ocena študijskega uspeha.

Prav zato se je oktobra 2011 začela sestajati medresorska delovna skupina, v kateri sodeluje tudi strokovna javnost, s ciljem oblikovanja novega predloga sistema vzpodbujanja in nagrajevanja dijakov in študentov, ki s svojimi izjemnimi dosežki dejansko izkazujejo dodano vrednost svojega znanja v znanstveno-raziskovalni ali razvojni dejavnosti na področju naravoslovja, družboslovja ali umetnosti.

Priloge:

Komentarji