Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Živali - sobivanje, vzreja in prodaja

11521 OGLEDOV 28 KOMENTARJEV

Živali so že stoletja nepogrešljiv del človeštva. So tako vir hrane in tudi so ljubljenčki. Področje varovanja živali je sicer deloma urejeno, ni pa urejeno marsikaj drugega. Nihče ne zahteva, da se uredi dejanski status živali (čeprav žival ni stvar), potrebno pa bi bilo marsikaj drugega. Osebno menim, da bi morali sprejeti zakonodajo glede psov , ki so tudi najbolj pereči. Urediti pa bi bilo potrebno zakonodajo tudi glede mačk in podobnih živali.

In ker se vse začne z rojstvom, bi morali urediti tudi vzrejo živali. Torej, da ne bi vsakdo se s tem ukvarjal in da bi se zasledovalo dobrobit živali in ne dobička. Potrebno je določiti minimalne standarde in tudi kazni za nespoštovanje teh. Vzreja bi morali biti stvar države ne pa Kinološke zveze Slovenije in podobnih organizacij. Pravila teh se nanašajo le na njihove člane ne pa tudi na vse ostale. Žival mora biti negovana in zdrava, njeno razmnoževanje pa v skladu z ideje o nemučenju. Žival ne more biti izkoriščana za načrtno in konstantno razmnoževanje zaradi finančnih koristi. In potrebno bi bilo, da se skrb za mladiče postavi na najvišjo raven (nenazadnje gre tudi za varstvo potrošnikov).

Nerodovniške živali (pri katerih je rodovnik pomemben, torej psi in mačke) ne bi smeli prodajati za dobiček, temveč le za pokrivanje stroškov. Postaviti se mora definicijo rodovniške živali, da ne bodo prodajalci govorili, da je žival rodovniška a brez papirjev, ali da je nerodovniška od rodovniških staršev in podobno.

Prepovedati pa bi bilo potrebno tudi preprodajo živali. Nerodovniško žival lahko proda ali odda le tisti, od katerega je (na način kot to počnejo zavetišča za živali), enako tudi za rodovniške živali. Žival za oddajo ali prodajo mora biti zdrava. Prodaja preko posrednikov naj ne bi bila dovoljena.

Kot zadnje pa bi morali urediti sobivanje živali v človeški družbi. V tujini so na primer psi dobrodošli v trgovinah, lokalih in podobno. Lastnik živali je za žival odgovoren in zato lahko z njo gre marsikam (tudi otroci lahko povzročijo škodo pa jim je dovoljeno iti v trgovino, in tudi otroci znajo biti zelo moteči, pa jih nihče ne odganja). Seveda določene omejitve bi ostale (v kako dikoteko žival ne sodi, ker to ni dobro za žival, enako ne v kako gnečo, kjer bi jo lahko kdo pohodil). Nujno pa bi bilo tudi, da vse živali (brez izjeme), ki se pojavljajo izven domov, da imajo potrdilo o opravljenem šolanju. Torej če želiš imeti žival v npr. parku, moraš z njo obiskati šolo in pridobiti potrdilo. Na potrdilu pa bi bilo tudi navedeno ali je lahko žival brez nagobčnika ali ne (in to bi se potem moralo tudi spoštovati).

Glede tega bi se morala marsikaj urediti. To bi morala storiti država, njeni organi (npr. VURS) in tudi KZS ter podobne organizacije. Vendar to področje ni urejeno, da potem ljudje kupujejo bolane živali, nekateri pa na ta račun zelo služijo. In to ni edini problem neurejenosti tega področja. Vsak, ki področje pozna, bi lahko povedal veliko primerov zlorabe (v najširšem pomenu besede) živali.

49 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR D drejko78 3 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


19. 1. 2010

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Odgovor je pripravila Veterinarska uprava Republike Slovenije, ki je organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Pobudniku predloga za ureditev statusa in pravic živali se zahvaljujemo za podane predloge. Moramo pa opozoriti, da veljavna zakonodaja v EU in posledično tudi v Sloveniji že natančno ureja to področje.

Zakon o zaščiti živali (Uradni list RS št. 43/2007) v 15. členu med drugim predpisuje, da so prepovedana dejanja vzreja, vzgoja in šolanje na način in s pripomočki, ki živali povzročajo bolečine ali kako drugače škodijo njenemu zdravju. Takšno ravnanje je sankcionirano v višini 1.500 - 42.000 evrov za pravne osebe in s.p., za odgovorne osebe od 800 do 2.000 evrov in posamezniki od 400 do 800 evrov. V primeru, da je dejanje storjeno naklepno, to predstavlja kaznivo dejanje. Pravilnik o zaščiti hišnih živali (Uradni list RS št. 51/2009) v 11. členu predpisuje dolžnosti glede razmnoževanja hišnih živali. Psice in mačke je dovoljeno pariti tako, da obdobje med dvema zaporednima kotitvama pri isti samici ni krajše od 290 dni, v nasprotnem primeru se šteje, da gre za preobremenjevanje živali v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali. Krajše obdobje med kotitvama je dovoljeno le, če so imele samice le enega ali dva mladiča. Psice in mačke, ki so bile parjene, pa se niso obrejile, so zvrgle ali so kotile vse mrtve mladiče, se lahko parijo v naslednjem ciklusu. Za preobremenjevanje živali se šteje tudi, če psica ali mačka koti pred 14. mesecem starosti.

Zakon o zaščiti živali in njegovi podzakonski akti določajo tudi minimalne standarde oskrbe živali (hrana in voda, zavetje pred mrazom in vetrom, nujna veterinarska oskrba, dolžina verige…). Odgovornost za njihovo dobrobit pa nalagajo lastnikom.

Glede rodovniških in nerodovniških živali in trgovanja z njimi zakonodaja ne diskriminira med živalmi, saj mora biti tako rodovniška kot nerodovniška žival zaščitena pred trpljenjem in mučenjem. Do prodaje živali prihaja zaradi povpraševanja po določenih pasmah. Opredelitev rodovnika in vodenje rodovnikov je kinološka dejavnost, ki omogoča vodenje registrov in načrtovanega parjenja živali za ohranitev in izboljšanje pasemskih lastnosti. Zavetišča z živalmi ne smejo trgovati, lahko pa ob oddaji živali v skladu s četrtim odstavkom 31. člena Zakona o zaščiti živali, zaračunajo le pavšalni znesek za materialne stroške oskrbe živali v skladu s cenikom, ki ga potrdi svet zavetišča.

Dostop na javne kraje je pod pogoji uporabe povodca dopusten, nevaren pes pa mora biti na javnem kraju opremljen z nagobčnikom. Za pse-vodiče slepih in pse-pomočnike invalidov je predpisana izjema, da na javnih mestih in v sredstvih javnega prevoza nagobčnika niso dolžni imeti (13. člen zakona).

V skladu z navedenim ugotavljamo, da so predlagane rešitve v predlogu že vključene v obstoječi zakonodaji, zato ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Za morebitna dodatna pojasnila se pobudnik lahko obrne na glavni urad VURS (vurs@gov.si) ali na njihovega predstavnika za odnose z javnostmi (matjaz.emersic@gov.si).

Priloge:

Komentarji