Predlagam, da se šteje za gospodarski kriminal, namerno slabo vodenje podjetja in hkratno ustanavljanje "slamnatih" podjetji.
Direktorji, ki bi jim bilo dokazano zgoraj omenjeno, kaznivo dejanje, bi odgovarjali z vsem svojim premoženjem, ki je ali je bilo v njihovi lasti (za časa vodenja podjetja), ne glede na to ali so bili hkrati tudi lastniki (delno ali v celoti) podjetja.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Kazniva dejanja zoper gospodarstvo in sankcije za kazniva dejanja ureja Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 55/08, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: KZ-1), področje, povezano s predlogom, je urejeno še v Zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (Uradni list RS, št. 98/04 UPB1, s spremembami in dopolnitvami), Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/11, s spremembami in dopolnitvami) in Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10, 26/11, 47/11, 87/11-ZPUOOD in 23/12), ki so v pristojnosti Ministrstva za pravosodje in javno upravo.
V nadaljevanju zato podajamo zgolj pojasnila z vidika Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09-UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZGD-1), ki sodi v pristojnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Načelo ločenosti premoženja družbe od osebnega premoženja družbenikov je eno temeljnih načel korporacijskega prava. V slovenskem pravnem sistemu predstavlja temeljni korporacijski predpis ZGD-1.
Izjemo od splošnega pravila, da za obveznosti družbe družbeniki ne odgovarjajo, predstavlja institut pregleda pravne osebnosti, ki je urejen v 8. členu ZGD-1. Ta določa, da so za obveznost družbe odgovorni tudi njeni družbeniki, če:
Spore glede odgovornosti družbenikov v zgoraj navedenih primerih sodišča obravnavajo prednostno.
Odgovornost članov organa vodenja in nadzora ureja 263. člen ZGD-1, ki določa, da morajo člani organa vodenja in nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe. Člani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do člana organa vodenja ali nadzora, lahko uveljavljajo upniki družbe, če jih družba ne more poplačati.
V 264. členu pa ZGD-1 določa odškodninsko odgovornost osebe, ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje v škodo družbe ali njenih delničarjev.
Tožbo za povrnitev škode natančneje določa 327. člen ZGD-1, ki določa, da mora poslovodstvo (če je tako sklenila skupščina z navadno večino) vložiti tožbo za povrnitev škode v zvezi z vodenjem posameznih poslov družbe, ki je družbi nastala kot posledica kršitve dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora v šestih mesecih od dneva skupščine. Če je to tožbo potrebno vložiti proti osebi, ki med odločanjem skupščine pe vedno opravlja naloge člana organa vodenja ali nadzora, mora skupščina imenovati posebnega zastopnika, ki zastopa družbo v postopkih pred sodiščem.
Zgd-1 v 503. členu tudi določa, da v primeru družbe z omejeno odgovornostjo družbenik lahko vloži tožbo v svojem imenu in za račun družbe proti družbeniku, ki ni izpolnil dolžnosti družbenika pri ustanavljanju ali vodenju družbe. Družbenik lahko vloži tožbo tudi proti poslovodji, ki ni izpolnil dolžnosti v zvezi z upravljanjem družbe.
Glede na zgoraj pojasnjeno ureditev menimo, da bi bilo predvsem pomembno, da deležniki ozavestijo možnosti, ki jih že imajo in da se instituti, ki jih omogoča pozitivna zakonodaja, začnejo tudi v praksi čim prej uporabljati.