Ocenjevanje v osnovnih in srednjih šolah

Odziv Ministrstva za šolstvo in šport

1. OSNOVNA ŠOLA Preverjanje in ocenjevanje znanja v osnovni šoli ureja Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 -uradno prečiščeno besedilo in 102/07, v nadaljevanju: zakon) ter Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 73/ 08, v nadaljevanju: pravilnik). Z zadnjo novelo zakona o osnovni šoli se je med drugim spremenila tudi določba v povezavi z ocenjevanjem znanja - 61. člen zakona določa, da se znanje učencev ocenjuje opisno oziroma številčno. V prvem obdobju osnovne šole se učenčevo znanje ocenjuje z opisnimi ocenami, v drugem in tretjem obdobju pa s številčnimi ocenami. To tudi pomeni, da je bila z novelo zakona v letu 2007 odpravljena kombinacija opisnega in številčnega ocenjevanja znanja v drugem obdobju, ki je bila v veljavi do te novele. Določba tega člena zakona obrazloži ocenjevanje tudi v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom, ocenjevanje v primeru prehajanja iz tega programa v izobraževalni program osnovne šole ter ocenjevanje v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Z novelo zakona se splošnega učnega uspeha ne določa več. Pravilnik med drugim podrobneje določi ocene v osnovni šoli ter načine ocenjevanja – obrazloži opisne ocene ter številčne ocene na lestvici od 1do 5 ter navede načine ocenjevanja. 2. SREDNJA ŠOLA Ocenjevanje znanja dijakov v srednji šoli urejajo naslednji predpisi: Zakon o gimnazijah (Ur. l. RS, št. 12/96, 59/01 in 115/06), Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS, št. 79/06) ter na njihovi podlagi izdani pravilniki: Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 43/07) in Pravilnik o ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS, št. 78/07 in 8/08). Navedena zakonodaja določa ocenjevanje kandidatov v srednji šoli s številčnimi ocenami: od 1 - 5 oziroma 2 – 5 ter ugotovitvijo: »nms« (ni dosegel minimalnega standarda) in opisno oceno: »opravil« za praktično usposabljanje delodajalcu, obvezne izbirne vsebine idr.. Športna vzgoja se je v srednjih šolah v preteklosti ocenjevala opisno (»zelo uspešno, uspešno oziroma manj uspešno«). Ker je strokovna javnost menila, da je potrebno številčno ocenjevanje športne vzgoje iz osnovne šole nadaljevati tudi v srednji šoli, je bilo na predlog Predmetne kurikularne komisije za športno vzgojo uvedeno v šolskem letu 1998/99 (na vzorcu šol) poskusno ocenjevanje športne vzgoje s številčno oceno. Na podlagi priporočila Razširjene predmetne skupine za športno vzgojo na Zavodu RS za šolstvo, se je začela, v vseh 1. letnikih srednjih šol, športna vzgoja številčno ocenjevati v šolskem letu 2003/04. 3. ZAKLJUČEK Osrednji problem, ki ga predlog izpostavlja, je ocenjevanje tim. vzgojnih predmetov (športna, glasbena in likovna vzgoja) s predpostavko, da učenci in dijaki niso enako nadarjeni za predmete, ki od njih zahtevajo izvedbo raznih športnih elementov, risanje, petje itd. Iz navedene predpostavke izhaja tudi predlog, da se zaključne ocene teh treh predmetov ne bi štele v skupno poprečje. Skupnega poprečja, ki se navaja v tem predlogu, v nobenem primeru v osnovni šoli ni (več), ker ni več določanja splošnega učnega uspeha ob koncu pouka. Poudariti moramo, da se tudi pri teh predmetih, kot pri vseh drugih, ocenjuje znanje učencev, ne njihov talent. Za namen preverjanja in ocenjevanja je znanje v učnih načrtih oziroma v katalogih znanj za posamezne predmete opredeljeno s cilji in standardi znanja. Številčna ocena pri športni vzgoji izkazuje (glede na postavljene standarde) gibalno in teoretično znanje učenca oziroma dijaka. Pri tem pa seveda ni nepomembno, da učitelj upošteva napredek učenca oziroma dijaka v gibalnem razvoju. Preverjanje in ocenjevanje znanja je pomemben segment znotraj sistema vzgoje in izobraževanja in zato vsaka parcialna sprememba lahko vpliva tudi na druge dele celote. Vaš predlog bomo zato posredovali tudi Nacionalni strokovni skupini za pripravo Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, ki poleg vprašanj, ki so odprta, preučuje tudi vprašanje preverjanje in ocenjevanje znanja po celotni vertikali vzgoje in izobraževanja.