Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Pravna odgovornost funkcionarjev

2499 OGLEDOV 7 KOMENTARJEV

Predlagam pravno odgovornost funkcionarjev da odgovarjajo za finančne izgube in zakon ki bi jih kaznoval ob dokazanih neracionalnih odločitvah in ob dokazani koruptivnosti prepoved opravljanja te funkcije. Do sedaj so jih le premeščali na druga delovna mesta. Prelagam tudi zakon manegerjev in lastnikih podjetij če so zavozili podjetje z svojimi dejanji in nestrokovnostjo prepoved opravljanja te funkcije ali ustanovitve novega podjetja.

29 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S SIME84 41 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


5. 3. 2013

Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo

V Republiki Sloveniji je funkcionar oseba, ki pridobi mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami (na primer poslanec, župan), oseba, ki pridobi mandat za izvrševanje funkcije izvršilne (minister, državni sekretar) in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti. Praviloma posamezna področja oziroma izvrševanje posameznih funkcij urejajo področni zakoni, tako na primer zakon o poslancih, zakon o vladi, zakon o Računskem sodišču, zakon o sodniški službi. Opozoriti je treba, da tudi za funkcionarje velja osnovna temeljna človekova pravica, zapisana v 27. členu Ustave Republike Slovenije, in sicer, da kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njihova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Zaradi tega ni možno predpisati obveznosti odstopa funkcionarja že ob sumu kaznivega dejanja ali ob sumu nepravilnosti v organu, katerega predstojnik je. Odstop s funkcije je v veljavni ureditvi prepuščen presoji posameznika, vendar pa to ne pomeni popolne nedotakljivosti funkcionarjev, saj obstajajo instituti veljavne pravne ureditve, s katerimi se ugotavlja odgovornost funkcionarjev, kot na primer:

  • postopek ugotavljanja odgovornosti predsednika republike pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče lahko v postopku ugotovi utemeljenost obtožbe in v tem primeru tudi odloči, da predsedniku republike preneha funkcija. Predsednik republike je za kršitev ustave ali hujše kršitve zakona pri opravljanju funkcije odgovoren pred Ustavnim sodiščem, Pred rednim sodiščem pa je predsednik republike odgovoren tudi ob morebitni kršitvi ustave in zakonov zunaj svoje funkcije. V kazenskem postopku se predsednika republike ne more sklicevati na imuniteto, ker mu jo ustava ne priznava;
  • postopek ugotavljanja odgovornosti predsednika vlade in ministrov pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče obravnava obtožbo tako, kot je določeno za obtožbo predsednika republike;
  • postopek interpelacije o delu vlade ali posameznega ministra. Namen interpelacije je v tem, da se začne razprava o politični odgovornosti vlade kot celote ali posameznega ministra ter glasuje o njihovi odgovornosti. Pri tem se glasovanje lahko konča tudi z izrekom nezaupnice oziroma s prenehanjem funkcije;
  • nezaupnica vladi;
  • ugotavljanje individualne kazenske odgovornosti v kazenskem postopku (upoštevaje ustavno določeno imuniteto pri funkcionarjih, ki imuniteto imajo);
  • ugotavljanje individualne materialne odškodninske odgovornosti funkcionarja. Na podlagi 26. člena ustave ima namreč vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil.

Poleg navedenih institutov za ugotavljanje odgovornosti funkcionarjev je pomembno tudi, da je bil dne 11. aprila 2011 na 18. redni seji Uradniškega sveta sprejet Kodeks etike javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti (http://www.mpju.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/Uradniski_svet/Kodeks_Etike.pdf). Prav tako je na spletni strani ministrstva dostopen Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01), v zvezi s katerim je vlada ob obravnavi sprejela določene sklepe, ki so prav tako objavljeni v Uradnem listu, in s katerimi se je med drugim zavezala, da bo kodeks smiselno uporabljala tudi za ministre in druge funkcionarje. Za funkcionarje obstaja torej tudi kodeks etike, ne namen in ne vsebina kodeksov pa nista usmerjena v kaznovanje, ampak v osveščanje za ravnanje v skladu z načeli, ki jih kodeks vsebuje. Zato kodeks etike ne more biti podlaga za ukrepanje drugih zoper nekoga, lahko pa pomeni podlago, da oseba sama ravna v skladu z načeli in preneha opravljati določena dejanja ali funkcijo.

Nenazadnje pa je funkcionar pri opravljanju funkcije časovno vezan na mandat, po poteku mandata pa se na novih volitvah ponovno odloča o primernosti kandidata za opravljanje funkcije. Razen z zakonom predpisanih postopkov ugotavljanja odgovornosti torej njihovo odgovornost ugotavljajo in ocenjujejo tudi volivci na volitvah.

Priloge:

Komentarji